Letošnji svetovni dan potrošnikov 2016 je posvečen zmanjšanju uporabe antibiotikov v živinoreji. V Sloveniji je poraba antibiotikov za zdravljenje živine razmeroma majhna. Zaupanje potrošnikov se je pri nas v zadnjih letih povečalo, po cenah in individualni potrošnji pa smo pod povprečjem EU-28 so sporočili iz Statističnega urada RS.
Svetovni dan pravic potrošnikov praznujemo 15. marca v spomin na vizionarski govor predsednika ZDA J. F. Kennedyja. Na ta dan, leta 1962 je kot prvi voditelj katerekoli države, v nagovoru v kongresu izpostavil pomen potrošniških pravic. Uradni svetovni dan pravic potrošnikov pa je postal leta 1983.
Odpornost bakterij proti antibiotikom nevarno narašča po vsem svetu in postaja globalni problem. Potrošniške organizacije pozivajo odgovorne k ukrepanju in sprejemu ustreznih ukrepov. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da brez potrebnih skupnih aktivnosti za zajezitev pojava odpornosti bakterij, hitimo v obdobje “pred- antibiotiki”, ko zaradi pridobljene odpornosti bakterij ne bomo mogli več pozdraviti infekcijskih bolezni. V Evropi že umre okoli 25.000 ljudi letno zaradi okužb z bakterijami odpornimi proti antibiotikom.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da odpornost na antibiotike že ogroža zdravje ljudi. Kot opozarja Breda Kutin, predsednica ZPS,
“morajo evropski poslanci sprejeti odgovornost in ukrepati ZDAJ. Antibiotiki so in morajo ostati učinkovito sredstvo za reševanje življenj bolnikov z resnimi bakterijskimi okužbami”.
Prekomerna uporaba antibiotikov, tako za zdravljenje ljudi kot tudi živali, znatno prispeva k povečevanju števila mikroorganizmov (bakterij, plesni in kvasovk), ki so razvili odpornost proti antibiotikom. Razloge lahko iščemo tudi v nas samih, a ključni vir problema je kmetijstvo, saj se kar okoli polovica antibiotikov proizvedenih na svetu, porabi v kmetijstvu. Žal še nismo prišli do točke preloma. Stroka predvideva, da se bo do leta 2030 uporaba antibiotikov v kmetijstvu povečala za 66% glede na količino, porabljeno leta 2010 (Vir: Consumers International). Zakaj? Ker veliko držav, tudi ZDA, dovolijo uporabo antibiotikov v krmi za pospeševanje rasti in prirasta ter tudi preventive. V EU je uporaba antibiotikov v krmi za pospeševanje rasti res prepovedana, a je zakonodaja zelo ohlapna glede uporabe antibiotikov v preventivne namene. Prav tako je prodaja mesa, ki vsebuje antibiotike, prepovedana, vendar pa so patogene bakterije, ki so bile izpostavljene antibiotikom pri vzreji živali, že privzele odpornost in se lahko prenesejo tako na žival kot tudi človeka.
Problem, ki ne pozna meja
Pretirana uporaba antibiotikov ogroža prebivalce po vsem svetu, zato govorimo o svetovnem, globalnem problemu.
“Prav zato smo potrošniške organizacije, članice Svetovne potrošniške organizacije (CI), pričele s kampanjo za omejitev porabe antibiotikov pri prireji mesa. Pozvale smo prehrambne verige, kot so MCDonalds, Subway, KFC naj prenehajo kupovati meso živali, pri prireji katerih so bili uporabljeni antibiotiki, ki se uporabljajo v humani medicini, in s tem pomembno prispevajo k zajezitvi problema resistence antibiotikov. Tudi na ZPS smo se pridružili tej kampanji, saj smo prepričani, da je potrebno ukrepati takoj, tako na zakonodajnem področju kot z osveščanjem potrošnikov,”
je na razsežnosti problema opozorila Breda Kutin, predsednica ZPS in dodala:
”Tako kot številne potrošniške organizacije po svetu, smo tudi tudi mi pisali verigi restavracij McDonald’s v Sloveniji in jih prosili za kratek opis aktivnosti glede uporabe antibiotikov v prireji mesa za slovenske restavracije, vendar konkretnega odgovora nismo prejeli.”
Glede na poročilo Consumers International, ki povzema odgovore treh globalnih ponudnikov hitre prehrane (McDonald’s, Subway, KFC), se je McDonald’s zavezal, da bo v ZDA do leta 2017 in v Kanadi leta 2018 potrošnikom ponudil piščance, vzrejene brez rutinske uporabe antibiotikov, ki se uporabljajo v humani medicini Zaveza je bila dana le v 2 izmed 100 (2 %!) držav, kjer delujejo in ne velja za ostale vrste mesa.
V SLO se v živinoreji porabi razmeroma malo antibiotikov, a pomemben del mesa, prihaja iz uvoza
Čeprav se v Sloveniji po podatkih SURSa količina prodanih antibiotikov za uporabo v živinoreji v zadnjih letih zmanjšuje. V 2013 je prodaja antimikrobnih substanc v Sloveniji znašala 22 mg/na kg živali vzrejene za hrano (PKE PKE se izračuna tako, da se število vseh živali v živinoreji pomnoži s teoretično težo (v kg), pri kateri je največja verjetnost, da se žival zdravi z antibiotiki. Količina teh zdravil v miligramih se deli s PKE in tako dobimo vrednost (mg/PKE), s pomočjo katere lahko primerjamo vrednost tega podatka med državami. (SURS)). Ta številka je sicer krepko pod EU povprečjem 110mg/PKE (preliminarna statistika za leto 2015 kaže na zmanjšanje prodaje za 8%).
»Vendar pa se moramo zavedati, da je na trgovskih policah v Sloveniji tudi meso iz Avstrije (57mg/PKE), Nemčije (197mg/PKE), Madžarske (230mg/PKE), Italije (302 mg/PKE), kjer pa so te vrednosti občutno višje,«
je opozorila Marjana Peterman, prehranska strokovnjakinja iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Posledice odpornosti proti antibiotikom so zastrašujoče
Kot izpostavljajo na ZPS je zastrašujoče dejstvo, da so najbolj običajne patogene bakterije, -salmonela, kampilobakter, E. Coli in seveda stafilokoki ter streptokoki – že odporne proti antibiotikom. Prisotne so v surovem mesu in se ob neustreznem ravnanju s surovim mesom lahko prenašajo na človeka (vir: WHO) in lahko povzročijo okužbe pri človeku.
Ukrepajmo ZDAJ! Potrošniške organizacije v EU in svetu zato začenjamo skupaj globalno in evropsko kampanjo za:
- Prepovedati uporabo antibiotikov za preventivo v prireji živali;
- Okrepiti nadzor nad uporabo antibiotikov v kmetijstvu;
- Nujno omejiti uporabo nekaterih antibiotikov za zdravljenje živali in jih nameniti le za zdravljenje ljudi;
- Omejiti uporabo antibiotikov le na bolne živali, torej izvajanje individualnega zdravljenja, ne pa dodajati antibiotikov v hrano in vodo živalim ter na ta način izpostavljati zdravilom celotno čredo;
- Zmanjšati uporabo antibiotikov z ukrepi za izboljšanje zdravja živali, z ukrepi na področju biološke varnosti, za preprečevanje bolezni in z vzpodbujanjem dobrih kmetijskih praks;
- Evropski parlament bi moral podpreti vzpostavitev vseevropske baze podatkov o tem, zakaj in kako se uporabljajo antibiotiki.
Nasvet ZPS: Kaj lahko storimo sami?
- Antibiotike naj vam predpiše zdravnik: antibiotiki zdravijo baketrijsko infekcijo in so neučinkoviti pri virusni infekciji (prehlad, gripa ipd.);
- V primeru zdravljenja z antibiotiki, pojete vso predpisano dozo, četudi se med jemanjem že počutite dobro;
- Nikoli ne razdajajte antibiotikov drugim;
- Umivajte si roke, da preprečite okužbe;
- Meso dodobra skuhajte, da ubijete vse bakterije.
Marec 2016 pa je tudi jubilej revije Zveze potrošnikov Slovenije, saj izhaja že 25. leto
»Četrt stoletja izdajanja edine neodvisne revije za potrošnike je pomembne mejnik v razvoju varstva potrošnikov v Sloveniji in pri krepitvi potrošniške zavesti, na kar smo v ZPS ponosni. Od revije za vzgojo in informiranje potrošnikov VIP, kakor smo jo poimenovali na začetku, je vedno bolj postajala Varuh Interesov Potrošnikov, lani pa smo jo preimenovali v ZPStest. Podpora vlade v začetkih nastajanja revije je pripomogla, da se je vsebina razvijala in rasla. Odtegnitev sofinanciranja pred več kot tremi leti pa je bila preizkušnja, ki smo jo sodelavke in sodelavci uspešno prebrodili. Še več, ob podpori potrošnikov in potrošniških organizacij iz EU smo izboljšali vsebino in okrepili članstvo, se razvijali in zoreli,«
je izpostavila Breda Kutin. Revija ZPS je bila v vseh 25 let zrcalo aktivnosti in kampanj ZPS. Zabeležila je številne pomembne zmage potrošniške organizacije v korist potrošnikom na finančnem področju kot so bila stanovanjska posojila SKB z revalorizacijsko klavzulo, pa Modro varčevanja NLB (2007) in številne druge. S testiranjem izdelkov in storitev pa je preverjala dejstva in izpostavljala dejansko kakovost na trgu, od kranjskih klobas do mleka iz mlekomatov, kakor tudi številnih mednarodnih testov, ki so potrdili potrebo po testiranju in razblinili mite, da je kakovostno tisto, kar stane več. Nov mejnik je bil prvi skupinski nakup energije v okviru kampanje Zamenjaj in prihrani, ki je več kot 12.000 gospodinjstvom omogočil prihranek v skupni vrednosti več kot 1 mio € na letni ravni.
»Tistim, ki nas spremljajo tako olajšamo nalogo: kako biti ozaveščen, informiran in samozavesten potrošnik. Pomagamo jim pri številnih vsakodnevnih izbirah in verjamemo, da zato živijo bolje,«
je zaključila Breda Kutin, predsednica ZPS.
Vir: ZPS
