26. septembra se bodo sestali vodilni predstavniki Združenih narodov (ZN) in razpravljali o posledicah odpornosti na antibiotike. Strokovnjaki predvidevajo, da bo ta težava do leta 2050 povzročila 10 milijonov smrti na leto.
To srečanje bi lahko bilo najpomembnejše srečanje tega desetletja, saj bo treba na globalni ravni sprejeti ukrepe, s katerimi se bomo lotili te nevarnosti za zdravje in razvoj, je za The Conversation povedal Mathieu JP Poirier, docent za socialno epidemiologijo. Kako pomembno je, da začnemo ukrepati, kaže tudi študija iz leta 2019. V njej so raziskovalci ocenili, da je protimikrobna odpornost neposredno povezana s smrtjo približno 1,27 milijona ljudi na leto. Poleg tega je veliko ljudi umrlo tudi zaradi okužb, ki jih je težje zdraviti zaradi odpornih mikrobov. Glede na študijo je bilo takrat po vsem svetu zabeleženih okoli 4,95 milijona smrti.
Mračne napovedi …
Po mnenju strokovnjakov bi lahko do leta 2050 vsako leto umrlo do deset milijonov ljudi, če ne bo učinkovitih protiukrepov (Vir: UN Environment Programme). “Odpornost na antibiotike se pojavi, ko bakterije in drugi mikrobi, ki povzročajo okužbe, kot so pljučnica, sepsa ali tuberkuloza, razvijejo sposobnost, da se uprejo zdravljenju z antibiotiki ali drugimi protimikrobnimi zdravili. Te mikrobe, odporne proti zdravilom, včasih imenujemo ‘superbakterije’,” pojasnjuje Poirier, ki sicer meni, da gre pri tem za naraven proces, ki so ga pospešila nepravilna uporaba protimikrobnih sredstev.
Težava je najbolj pereča v revnejših državah, ki nimajo dostopa do kakovostnih protimikrobnih sredstev in so zato izpostavljene večjemu tveganju za razvoj odpornosti na antibiotike. Hkrati imajo na razpolago manj sredstev za učinkovit odziv na to grožnjo.
Podcenjujemo to grožnjo?
Ker ta težava ne ogroža le človeških življenj, ampak tudi zdravje živali, vpliva pa tudi na varnost hrane in gospodarstvo, je koordinacija med različnimi ministrstvi nujna. Kljub temu je po mnenju strokovnjaka trenutno premalo politične motivacije za ukrepanje na najvišji vladni ravni. Razlog za to delno pripisuje temu, da so nacionalne in mednarodne razprave o tej temi “zelo tehnične narave” in so zato za javnost in politiko neprivlačne. “Zato posledično obstaja razlog za zaskrbljenost, da na srečanju ne bodo izkoristili te edinstvene priložnosti za povečanje javnega in političnega udejstvovanja na področju protimikrobne odpornosti, kar bi dosegli z osredotočenostjo na tehnične smernice za države,” je še dodal Poirier.
