V Evropi vsako leto zaradi okužb, ki jih povzročajo bakterije, odporne na antibiotike, že sedaj umre skoraj 33 tisoč ljudi. Tudi pandemija koronavirusa bi, kot kažejo podatki, lahko prispevala k povečanju odpornosti proti antibiotikom, pa tudi proti glivam.
Čeprav odpornost na antibiotike ni bolezen kot taka, je primer globalne zdravstvene grožnje, ki državam grozi v pandemičnem obsegu. Če se bo trend naraščanja odpornosti na antibiotike nadaljeval, bi lahko tudi manjše okužbe postale smrtno nevarne, resnih okužb bi bilo nemogoče zdraviti, številni rutinski medicinski postopki pa bi lahko postali preveč tvegani za izvedbo.
Ukrepati moramo vsi
“Samo z odgovorno in pravilno uporabo protimikrobnih zdravil lahko zaustavimo trend naraščanja protimikrobne odpornosti. Zato si moramo kot strokovnjaki prizadevati za izobraževanje in informiranje državljanov pa tudi strokovnjakov o morebitnih škodljivih posledicah neodgovorne uporabe protimikrobnih zdravil. Po dostopnih podatkih uporabljamo preveč protimikrobnih zdravil tudi v indikacijah, ko jih ne potrebujemo,” je na novinarski konferenci Skupaj preprečimo protimikrobno odpornost poudaril vodja oddelka za intenzivno terapijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med.
Svetovni tednen ozaveščanja o antimikrobnih zdravilih (WAAW), ki ga obeležujemo od 18. do 24. novembra, poteka pod sloganom ‘Ustavimo supermikrobe. Varujmo prihodnost’. Ta dodatno poudarja, kako lahko vsak posameznik s svojim odgovornim ravnanjem prispeva k ohranjanju učinkovitosti protimikrobnih zdravil.
Ogrožena možnost zdravljenja številnih nalezljivih bolezni
“Protimikrobna odpornost je multidisciplinarni in javnozdravstveni problem. Če ne bomo takoj začeli ukrepati, lahko ta pojav ogrozi možnost zdravljenja številnih nalezljivih bolezni, ki so danes ozdravljive. Pretirano uporabo antibiotikov je možno preprečiti z izobraževanjem in ozaveščanjem javnosti,” je poudaril specialist družinske medicine in predsednik Slovenskega združenja družinske medicine prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med.
Prvič tudi odpornost na glivične okužbe
Poleg bakterijske protimikrobne odpornosti na antibiotike so se letos prvič pojavile tudi odpornosti na glivične okužbe. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je naraščajočemu izzivu odpornosti mikroorganizmov na zdravila tako prvič dodala seznam glivičnih patogenov, ki predstavljajo največjo grožnjo zdravju ljudi. WHO opozarja, da so nekateri sevi vse bolj odporni na zdravila in postajajo vse bolj razširjeni.
Dobra novica: največ lahko naredite že sami
Ukrepi za zmanjšanje protimikrobne odpornosti:
- Pred jemanjem antibiotikov vedno poiščite zdravniško svetovanje. Ko zdravnik potrdi, da je jemanje antibiotikov potrebno, je zelo pomembno, da antibiotik jemljete le tako, kot je predpisano.
- Ne shranjujte odvečnih antibiotikov po terapiji. Če ste prejeli več odmerkov, kot je predpisano, se obrnite na farmacevta za nasvet, kako zavreči preostalo zdravilo.
- Antibiotiki so učinkoviti le proti bakterijskim okužbam, ne pomagajo pri zdravljenju okužb, ki jih povzročajo virusi, kot sta prehlad ali gripa, niti ne preprečujejo širjenja virusov na druge ljudi. Prav tako ne učinkujejo proti okužbam, ki jih povzročajo glivice. Napačna uporaba antibiotikov lahko povzroči le odpornost bakterij na zdravljenje z antibiotiki in posledično prihodnjo neučinkovitost antibiotikov, ko bodo ti potrebni in bi lahko bili učinkoviti.
V okviru kampanje Skupaj preprečimo protimikrobno odpornost bodo v ljubljanskem parku Zvezda v času od 18. do 22. novembra figure, ki ponazarjajo superbakterije ter maskota v obliki glive Aspergillus fumigatus, ki bo navedene dni od 11. do 14. ure mimoidočim delila izobraževalne zloženke o pomenu pravilne in odgovorne uporabe protimikrobnih zdravil.
