Svetovni dan preprečevanja samomora je ena od priložnost za ozaveščanje o tem, kako pomembno je, da spreminjamo način pogovora o samomoru in njegovo razumevanje. NIJZ poziva k premiku od kulture tišine in stigme h kulturi odprtosti, razumevanja in podpore, kar zahteva sistemsko spremembo.
Trendi v Sloveniji in občutljive skupine
Zaradi samomora letno po svetu umre več kot 700.000 oseb. V Sloveniji smo v letu 2023 beležili 358 samomorov, kar je manj kot leto poprej.
- V obdobju 2015–2024 je samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) sicer nihal, a so opazni dolgotrajni trendi upadanja oziroma stabilizacije.
- Leta 2024 je NIJZ zaznal upad samomorov med moškimi, medtem ko jih je bilo več med ženskami.
- Višji količnik samomorov je bil zabeležen v starostnih skupinah:
- 10–14 let,
- 30–39 let,
- 85 let in več.
Pri najmlajši skupini (10–14 let) gre za zelo nizko absolutno število (manj kot 5), zato statistično občutljivo – a vzpodbudno je, da se trend znižuje ali stabilizira.
Zakaj je pomembno delovanje skozi vse leto
Trend upadanja in stabilizacije je rezultat vsebin, ukrepov in ozaveščanja, ki jih strokovnjaki redno in vztrajno usmerjajo v preprečevanje samomora – in ne le enkratno osredotočeno na Svetovni dan.
Kot poudarja doc. dr. Saška Roškar, univ. dipl. psih., iz NIJZ, je preprečevanje samomora naloga za vse dni v letu, ne le 10. septembra.
“Podatki na podlagi triletnih drsečih povprečji sicer kažejo, da se je stopnja samomora v zadnjih letih stabilizirala. Zaradi samomora je v letu 2023 umrlo več kot 4,5-krat več moških kot žensk. Razen pri višjih starostnih skupinah (75 +) je bil samomorilni količnik v letu 2023 v primerjavi z letom poprej nižji pri vseh starostnih skupinah. Podatki so vsekakor vzpodbudni za nadaljnje delo na področju preprečevanja samomora, kar še naprej ostaja naloga celotne družbe in nekaj, čemur se je treba posvečati skozi celo leto.”
doc. dr. Saška Roškar, NIJZ
Razumevanje gesla: od tišine do odprtosti
Geslo “Spreminjajmo razumevanje samomora” usmerja v preseganje tišine, stigme in osamljenosti, ki spremljajo samomorilne misli. Gradi na razumevanju, podpori in odprtem dialogu.
Bližnji in svojci, ki so koga izgubili zaradi samomora ali so se soočali s samomorilno stisko bližnjega, so lahko tudi sami v stiskah in so še posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina. Poseben dan namenjen njim bo v soboto, 22. novembra 2025, ki ga od leta 2017 vsako leto obeležimo tudi na Med.Over.Net (23. november 2024 – Mednarodni dan solidarnosti z vsemi, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega).
Pričnimo pogovor
Svetovni dan preprečevanja samomora 2025 sporoča, da spreminjanje razumevanja samomora pomeni graditi mostove med stigmo, tišino in podporo ter odprtim pogovorom. Statistični trendi kažejo na upad oziroma stabilizacijo, a problem ostaja preveč resen, da bi ostal le dnevni opomnik. Zato je potrebno delovanje preko celega leta v celotni skupnosti – od mladih do starejših, žensk in moških.
Pomoč ljudem v stiski
V Sloveniji nudijo podporo ljudem, ki so v čustveni stiski ali pa ne obvladajo več življenjskih težav tudi v Slovenskem združenju za preprečevanje samomora, kjer je večina aktivnosti usmerjenih v strokovno psihološko pomoč.
V 18 slovenskih mestih je vzpostavljena mreža svetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet – Tu smo zate. V centrih nudijo brezplačno pomoč odraslim, osem svetovalnic pa sprejema tudi mladostnike.
Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, pravi: “Srečujemo se tudi s hujšimi stiskami, ko klienti že razmišljajo o samomoru. Če gre za začetke samomorilnih misli, kjer lahko pomaga strokovno voden pogovor in čustvena podpora, ostaja klient v obravnavi na Posvetu. Če pa gre za resnejše težave z jasno izoblikovanimi mislimi na samomor in celo načrtom, kako ga izvesti, pa je nujna takojšnja napotitev v ustrezne specialistične službe, k psihiatru. Pomemben del preventivnega dela pri samomorilni ogroženosti, ki jo opravljajo svetovalci Posveta, je prav tovrstno pravočasno odkrivanje in napotitev v ustrezno obravnavo.“
Kam še po pomoč ali kako lahko tudi vi pomagate
V Sloveniji deluje še nekaj organizacij in programov, v katerih lahko poiščete pomoč zase ali svoje bližnje. Če opazite, da je nekdo v stiski, mu ponudite pogovor in z njim delite naslove:
- Žalujoči po izgubi bližnjega zaradi samomora lahko pomoč poiščejo v Centrih za duševno zdravje, pri psihoterapevtih, v Slovenskem društvu Hospic, nekaterih organizacijah in literaturi.
- Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik ali šolski/a svetovalni/na delavec/ka. Kadar je stiska zelo huda in/ali osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na nujne številke: dežurni zdravnik, dežurna ambulanta najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalna služba (112) ali urgentna psihiatrična ambulanta v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
- Za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski: Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj), Zaupni telefon Samarijan 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen, TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) ali spletne strani https://zivziv.si, Mladinska spletna svetovalnica www.tosemjaz.net, Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet – Tu smo zate (031 704 707 ali osebno na Tržaški 132 v Ljubljani vsak delovni dan med 8. in 20. uro.). Seznam vseh organizacij je objavljen na strani NIJZ (povezava).
