V tem članku raziskujemo različne vrste, simptome in zdravljenja glavobolov, kot so tenzijski glavobol, migrena in glavobol v skupkih.
Čutite bolečino na obeh straneh glave, obraza ali vratu? Morda imate tenzijski glavobol.
Čutite bolečino okoli glave, obraza ali vratu, pogosto na obeh straneh? Morda vas pesti tenzijski glavobol, najpogostejša vrsta glavobola. Bolečina se lahko pojavi kot pritisk ali občutek stiskanja, kot da bi imeli okoli glave tesen trak. Ta bolečina lahko seva v vrat, ramena ali zatilje oziroma se lahko začne na teh področjih, ob čemer je lahko prisotna tudi občutljivost na dotik. Tenzijski glavoboli so pogosto povezani s stresom, težavami s spanjem, prekomernim uživanjem kofeina ali s težavami mišično-skeletnega sistema v vratu. Dejavniki, kot so dolgotrajno sedenje v nepravilni drži ali napetost oči, lahko prav tako prispevajo k razvoju tenzijskega glavobola.
Kar okrog 78 odstotkov ljudi se vsaj enkrat v življenju sreča s tako imenovanim tenzijskim glavobolom, ki je tudi najpogostejša vrsta glavobola. Gre za bolečino, ki jo povzroča napetost (tenzija) mišic skalpa ali vratu. Ta bolečina je običajno srednje intenzivna in lokalizirana na čelnem delu glave in zatilja, lahko pa se pritisk pojavlja tudi na obeh straneh glave.
Čutite utripajočo bolečino na eni strani glave? Morda imate migreno.
Migrena je veliko bolj neprijetna od tenzijskega glavobola in sodi med najbolj boleče vrste glavobola. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uvršča migreno na tretje mesto najpogostejših zdravstvenih težav in na drugo mesto najpogostejših nevroloških motenj, ki ljudem otežujejo ali celo preprečujejo normalno opravljanje vsakodnevnih dejavnosti ter močno vplivajo na kakovost njihovega življenja.
Pri nekaterih ljudeh se pred migrenskim napadom pojavijo različni simptomi, denimo popačen vid, izguba vida, zbadajoč občutek v okončinah, togost ali topost leve ali desne polovice obraza, težave z govorom. Pri drugih se močan glavobol pojavi nenadoma, brez vsakršnega opozorila.
- Migrena pogosteje prizadene ženske kot moške: kar 17 odstotkov žensk se srečuje z napadi migrene, medtem ko se z njo sooča le okrog 6 odstotkov moških.
- Najpogosteje se migrena pojavi med 30. in 39. letom starosti, čeprav lahko za njo trpijo tudi otroci in najstniki. Migrena je lahko dedna, kar pomeni, da je pri posamezniku večja možnost za nastanek migrene, če se z njo spopada že kdo v družini.
- Migrena je več kot le hud glavobol. Pogosto spremljata močno bolečino še slabost in bruhanje, lahko tudi omotica in motnje vida.
Čutite ostro, zbadajočo bolečino, običajno pri enem očesu? To bi bil lahko glavobol v skupkih.
Bolečine so sicer kratkotrajne, vendar izredno intenzivne in se lahko pojavljajo večkrat na dan. Običajno so lokalizirane okoli očesa ali sence, včasih pa se razširijo tudi na obraz. Dodatni simptomi vključujejo rdeče, solzeče oči, zamašen nos ali izcedek iz nosu, ter povešeno veko. Točen vzrok za glavobole v skupkih še ni znan. Znano pa je, da lahko napade sprožijo alkohol in močne vonjave, kot so barve ali bencin. Opaziti je tudi, da je ta vrsta glavobola pogostejša pri kadilcih.
Lajšanje glavobola brez uporabe zdravil
V boju za boljše zdravje imamo veliko moči, tudi ko se soočamo z glavobolom. Namesto da se osredotočamo samo na zdravljenje simptomov, je najbolje, da se poglobimo v vzroke za nastanek glavobola in jih skušamo preprečiti. Med vsemi metodami, ki nam lahko pomagajo zdraviti glavobol brez zdravil, pa je nedvomno najučinkovitejša psihološko-vedenjska obravnava.
Ta inovativna metoda je posebej primerna za tiste, ki trpijo zaradi kroničnega glavobola tenzijskega tipa. S pomočjo te metode se pacient nauči nadzorovati napetost mišic in izvajati ustrezne tehnike sproščanja, kot so dihalne vaje in meditacija. Poleg tega se nauči tudi prepoznavati misli in prepričanja, ki povzročajo stres in s tem prispevajo k glavobolu. Obstaja več načinov, kako preprečiti glavobol brez uporabe zdravil. Pravilna drža, masaža, vaje, ki preprečujejo razvoj glavobola, ter topli ali hladni obkladki so le nekateri izmed njih. Tudi akupunktura se je izkazala kot učinkovita metoda za lajšanje glavobola.
Zdravnika morate obiskati, če se pojavi kaj od naslednjega:
- Kadar glavobol nastopi nenadoma in hitro postaja intenzivnejši (bolečina se povečuje v nekaj sekundah ali minutah);
- kadar se poleg močnega glavobola pojavita tudi povišana telesna temperatura in otrdelost vratu;
- kadar glavobol spremljajo krči, spremembe vedenja, zmedenost, izguba zavesti;
- kadar se glavobol pojavi nenadoma po naporni vadbi ali manjši poškodbi ter
- kadar glavobol spremljajo tudi oslabelost, otrplost ali težave z vidom.
Prav je, da obiščete zdravnika tudi, če so glavoboli pogosti in dolgotrajni, če ovirajo vsakodnevne dejavnosti in če se bolečina z vsakim naslednjim glavobolom stopnjuje. Obisk zdravnika je priporočljiv tudi, če so glavoboli pogosti in dolgotrajni, če postajajo iz tedna v teden ali iz meseca v mesec hujši ter če jih ne obvladujete več z zdravili, ki so vam na voljo v lekarni brez recepta.
Zdravila izbiramo glede na jakost, vzrok in vrsto bolečine
Po farmacevtskih priporočilih za samozdravljenje izberemo analgetik glede na jakost, vzrok in vrsto bolečine. Cilj samozdravljenja je, da smo v najkrajšem možnem času brez bolečin in imamo čim manj oziroma nič neželenih učinkov zaradi zdravil. Zdravljenje bolečine mora potekati stopenjsko.
Če bolečino lahko prenašamo, zdravljenje z zdravili ni potrebno. Če je bolečina močnejša, si pomagamo z enostavnimi analgetiki, na primer s paracetamolom, ki ga lahko vzamemo do štirikrat dnevno, in sicer v odmerku 1000 mg.
Naslednja izbira so nesteroidni antirevmatiki, kot je ibuprofen, ki ga jemljemo v odmerkih od 200 do 400 mg vsakih 6 do 8 ur, največ 1200 mg dnevno. Ibuprofen se uporablja za lajšanje blagih do zmernih bolečin, povezanih z migreno in glavobolom.
Če ta analgetik ne pomaga, je učinkovita kombinacija ibuprofena in paracetamola v eni tableti, saj ima v primerjavi s posamezno učinkovino močnejši protibolečinski učinek, ker učinkovini delujeta vzajemno.
Če nič od navedenega ne pomaga, vam lahko zdravnik predpiše zdravila za lajšanje glavobola, ki pa so dosegljiva samo z zdravniškim receptom. Seveda pa bo prej najverjetneje opravil še vso potrebno diagnostiko, da odkrije vzrok glavobolov.
Pred uporabo zdravil, ki jih kupite v lekarni brez recepta, se posvetujte s farmacevtom ali z zdravnikom, ki vam bosta pomagala izbrati najbolj varno zdravilo za lajšanje bolečin pri glavobolu.
SI2310041632
Informacija pripravljena oktober 2023
VIRI:
- WHO Headache disorders fact sheet. Dostopno na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/headache-disorders Zadnji vpogled september 2023.
- The Migraine Trust. Facts and Figures. Dostopno na: https://www.migrainetrust.org/about-migraine/migraine-what-is-it/facts-figures/ Zadnji vpogled september 2023.
- Tenzijski glavobol. Lek. Dostopno na: https://lek.si/sl/skrb-za-zdravje/bolecina/glavobol/ Zadnji vpogled september 2023.
- Migrena. Lek. https://lek.si/sl/skrb-za-zdravje/bolecina/migrena/ Zadnji vpogled september 2023.
- Zdravstveni priročnik za vso družino; avtorica: dr. Miriam Stoppard, Založba Mladinska knjiga, leto izdaje: 2007
- Pavšar H, ur. Zdravila in bolečina: o pravilni in varni uporabi zdravil. Slovensko farmacevtsko društvo, Sekcija farmacevtov javnih lekarn. 2016. Dostopno na: https://www.sfd.si/wp-content/uploads/2021/06/o-pravilni-in-varni-uporabi-zdravil-zdravila-in-bolecina.pdf Zadnji vpogled september 2023.
- Efficacy and Safety of Ibuprofen Plus Paracetamol in a Fixed-Dose Combination for Acute Postoperative Pain in Adults: Meta-Analysis and a Trial Sequential Analysis Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33428176/ Zadnji vpogled september 2023.