Avtorici: Lucija Hergouth, Doris Živko, študentki 5. letnika farmacije na Fakulteti za farmacijo
Ne smemo pozabiti, da so v naši okolici poleg novo odkritega virusa SARS-CoV-2, še vedno prisotni tudi drugi nevarni virusi in bakterije, ki lahko močno vplivajo na naše zdravje. Ena izmed teh je tudi bakterija Streptococcus pneumoniae, po slovensko pnevmokok. Pnevmokokne okužbe so v našem okolju precej pogoste in prisotne skozi celo leto, svoj vrh pa dosežejo pozimi. So najpogostejši vzrok bakterijske pljučnice v domačem okolju in razlog za številne hospitalizacije.
Kaj je pnevmokok?
Pnevmokok je bakterija, ki jo poznamo že več kot 100 let. Obstaja okoli 100 različnih vrst oz. serotipov, med katerimi lahko večina povzroči razvoj bolezni. Bakterija ima posebno polisaharidno kapsulo, zaradi česar jo naš imunski sistem težje prepozna in uniči. To ji omogoča naselitev v nosni sluznici in žrelu. Po podatkih Centra za nadzor bolezni in njihovo preprečevanje v ZDA (CDC) se nahaja v nosno-žrelnem prostoru kar 5-10% zdravih odraslih in 20-60% zdravih otrok, vendar te ne zbolijo. Pnevmokok je namreč lahko del normalne flore zgornjih dihalnih poti. V primeru prisotnosti nekega dejavnika tveganja pa okužba lahko vodi do razvoja različnih bolezni.
Pnevmokoki najpogosteje povzročijo vnetje srednjega ušesa in obnosnih votlin, vendar pa lahko okužba rezultira tudi v mnogo nevarnejše ter invazivnejše bolezni. To so na primer pnevmokokna pljučnica, sepsa (razsoj bakterije in njenih toksinov po krvi in tkivih) in meningitis (vnetje možganskih ovojnic), ki se utegnejo končati tudi s smrtjo.
Dejavniki tveganja za okužbo
Pojavnost pnevmokoknih okužb je največja pri mlajših od 2 let in starejših od 65 let. Glavni dejavniki tveganja za okužbo so oslabljen imunski sistem (npr. zaradi prehodne virusne okužbe dihal, pri otrocih, starejših), kronične bolezni (srčno-žilne, pljučne, ledvične in jetrne bolezni), kajenje, nefunkcionalna vranica ali odsotnost le-te.
Prenos bakterije je kapljičen. To pomeni, da v primeru izpostavljenosti kužnim kapljicam, ki nastanejo pri kihanju, kašljanju ali govorjenju, bakterija lahko vstopi v naše telo. Veliko tveganje predstavljajo prenatrpani prostori, kjer imamo stik z veliko ljudmi na majhni razdalji.
Zdravljenje okužbe
Pnevmokokne okužbe se zdravi z antibiotikom, vendar pa se v zadnjem času kot velik javnozdravstveni problem izpostavlja pridobljena odpornost bakterij na antibiotike, ki tako izgubijo sposobnost, da bakterije uničijo ali zaustavijo njihovo rast. Zato je potrebno pri uporabi antibiotikov dosledno upoštevati navodila, pridobljena s strani zdravnika in farmacevta. Zlasti učinkovit način preprečevanja pa predstavlja cepljenje.
Zaščitimo se lahko s cepljenjem
Dostopni sta dve vrsti cepiva: polisaharidno (23-valentno) ter konjugirano (10- in 13- valentno). Valentnost cepiva nam pove, proti koliko različnim serotipom pnevmokokov nas cepivo ščiti. Obema vrstama cepiva je skupno to, da gre za mrtvi cepivi, kar pomeni, da vsebujeta le očiščene delce mikroba in posledično ne moreta povzročiti pnevmokokne okužbe. Cepiva preprečujejo okužbo s tistimi serotipi, ki najpogosteje povzročajo invazivne oblike bolezni.
Članek je del kampanje študentov farmacije iz Fakultete za farmacijo z imenom PneumoSTOP, ki ozavešča o pomembnosti zaščite pred pnevmokoknimi okužbami.
Viri:
- Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pnevmokokne okužbe in cepljenje – vprašanja in odgovori. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/pnevmokokne-okuzbe-in-cepljenje-vprasanja-in-odgovori [7.2.2021]
- Benett J.E., Dolin R., Blaser M.J., (2019). Mandell, Douglas, and Bennett’s Principles and Practice of Infectious Diseases 9th Ed. Elsevier
- Centers for Disease Control and Prevention. Pneumococcal disease – For clinicians. Dostopno na: https://www.cdc.gov/pneumococcal/clinicians/streptococcus-pneumoniae.html [6.3.2021]
