Obetavna prihodnost v zdravljenju avtizma

M. Ć., 16. september 2023
Nevrologija
deček, žalost, čustva
Foto: Profimedia

Nedavna odkritja o genih, ki povzročajo avtizem, odpirajo sveže poti za zdravljenje bolezni, ki prizadene enega od stotih otrok. Izsledki te raziskave obetajo svetlo prihodnost pri zdravljenju avtizma.

Motnja avtističnega spektra (ASD) je nevrorazvojno stanje, ki je tesno povezano z genetiko. Raziskave na tem področju intenzivno potekajo že od sredine prejšnjega stoletja, osnovni izziv za znanstvenike pa je razvozlati povezave med številnimi vključenimi geni in simptomi. Ocenjuje se, da ima motnjo avtističnega spektra približno 1 od 100 otrok, večinoma dečki. Študije kažejo, da je motnja avtističnega spektra tesno povezana z genetiko. Osnovni izziv je razvozlati povezave med številnimi vpletenimi geni in simptomi.

Povezava med geni in simptomi

Poudarek na teh povezavah lahko izboljša razumevanje bolezni in zdravljenja. Pri otrocih, rojenih z redko gensko mutacijo – na genu, imenovanem BCKDK -, je na primer večja verjetnost, da se bodo razvile motnje, ki bi brez zdravljenja verjetno povzročile doživljenjski avtizem. Simptomi so lahko intelektualna oviranost, epilepsija in mikrocefalija, pri kateri je otrokova glava manjša od pričakovane. Okvarjeni gen moti način, kako lahko možgani predelajo bistvena hranila, znana kot “aminokisline z razvejano verigo”, in ustvarja pogoje za zapozneli nevrološki razvoj.

“To nas je spodbudilo k razmišljanju. Ali je z razumevanjem vzrokov za to nevrološko motnjo mogoče obrniti njen potek tudi po tem, ko so se možgani že razvili,” je dejala Gaia Novarino, profesorica nevroznanosti, katere ekipa je leta 2012 odkrila mutacijo BCKDK in njeno povezavo z avtizmom. Novarino je ugledna nevroznanstvenica iz Italije, ki je za svoje delo na področju raziskav avtizma prejela številne nagrade. “Vedno sem se zanimala za genetske motnje in presenetilo me je splošno nerazumevanje pediatričnih in nevrorazvojnih motenj,” je razložila.

Ker avtizem oblikuje razvijajoče se možgane že dolgo pred rojstvom otroka, mnogi domnevajo, da je nepopravljiv – vseživljenjsko stanje, ki ga je v najboljšem primeru mogoče obvladovati s psihološko podporo v kombinaciji z govorno in fizično terapijo. Nekateri se zdravljenju raje odpovedo, ker menijo, da avtizma ni treba zdraviti, saj ga obravnavajo kot sestavni del osebnosti. “Vsi ne želijo, da se njihov ali otrokov avtizem zdravi,” je razložila Novarino.

Pionirska raziskava na miših

Pod vodstvom Gaie Novario na Inštitutu za znanost in tehnologijo v Avstriji (ISTA) blizu Dunaja je ekipa znanstvenikov v okviru petletnega projekta REVERSEAUTISM, ki se je zaključil septembra 2022, izvedla raziskave na genetsko modificiranih miših. S podporo EU so raziskovalci ustvarili miši, ki so imele težave s predelavo esencialnih aminokislin – ključnih beljakovinskih gradnikov, podobno kot otroci z mutacijo gena BCKDK. Ker telo ne more samostojno proizvesti teh aminokislin, jih mora pridobiti iz prehrane, ki vključuje meso, ribe, žita in oreščke.

Raziskovalci so ugotovili, da so se pri glodavcih s to mutacijo po rojstvu pojavile motorične in socialne težave. V okviru raziskave so nato naredili še korak naprej in preverili, ali je mogoče z vbrizgavanjem manjkajočih aminokislin neposredno v možgane prizadetih miši odpraviti njihove simptome. “Odgovor je bil pritrdilen,” je dejala Novarino. “Vsi simptomi niso izginili, vendar so se pri miših, ki so prejele injekcije, občutno izboljšali socialno vedenje in koordinacija. Z drugimi besedami, nekateri znaki motnje so bili odpravljeni.

Izsledki raziskave so pritegnili pozornost španske znanstvenice dr. Angeles García-Cazorla, ki se je odločila raziskati, ali bi se pri otrocih s pomanjkanjem BCKDK ob vnosu manjkajočih aminokislin skupaj z visokobeljakovinsko prehrano, simptomi izboljšali. Študijo je opravila na 21 bolnikih, starih od osem do 16 mesecev, ki so jih rekrutirali iz centrov po vsem svetu. Rezultati so bili zelo obetavni.

Na splošno se je stanje vseh bolnikov izboljšalo, zlasti glede rasti glave, kar pomeni, da je prišlo do razmnoževanja nevronov. Izboljšale so se tudi njihove motorične funkcije.

Del testa ob rojstvu

Študijo so izvedli v okviru zdravstvene zveze, ki jo je sprožila EU in se imenuje Evropska referenčna mreža za redke dedne presnovne motnje (MetabERN), ki jo vodijo bolniki in strokovnjaki. Če bodo prihodnje študije, ki bodo vključevale večjo skupino dojenčkov s pomanjkanjem BCKDK, potrdile rezultate raziskave MetabERN, García-Cazorla in Novarino upata, da se bodo nacionalne zdravstvene politike spremenile tako, da bodo vsi dojenčki ob rojstvu obvezno testirani na pomanjkanje BCKDK. To bi bil del testa “vboda v peto” za novorojenčke, s katerim se preverja do 25 redkih, a resnih zdravstvenih stanj. “Eden od izzivov na področju avtizma je, da se diagnoza običajno postavi precej pozno – redko pred tretjim ali četrtim letom starosti – in takrat ga je težko zdraviti,” je dejala Novarino.

V okviru evropskega projekta SecretAutism, ki se je začel decembra 2022 in bo trajal do novembra 2027 bodo nadaljevali v smeri omenjene raziskave. Raziskovalci upajo, da bodo s preučevanjem pridobili dodaten vpogled v to, kaj natančno v telesu počnejo številni različni geni, povezani z avtizmom, v katerih fazah se razvijejo težave in kako ta proces prekiniti.

Avtor
Piše

M. Ć.

Napredne oblike zdravljenja, preventiva, celostni pristop k zdravju in osebna odgovornost vsakega posameznika v skrbi za svoje zdravje so teme, ki me že od nekdaj zanimajo. Moje izkušnje segajo od dela v spletnih do tiskanih medijev, od razvoja veščin v odnosih z javnostmi do iskanja poslanstva v ustvarjanju vsebin s področja zdravja. Če imate kakršen koli komentar na članek ali vprašanja, mi pišite na [email protected].

Več novic

New Report

Close