Srčno-žilne bolezni so tudi v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Leta 2013 so bolezni srca in ožilja v Sloveniji predstavljale skoraj 40 odstotkov vzrokov vseh smrti. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti med srčno žilnimi boleznimi povzročata srčna kap in možganska kap, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Čeprav je v zdravstvu opaziti precejšen napredek v obravnavi, pa sta kapi še vedno pomemben zdravstveni in socialnoekonomski problem.
- Srčno-žilne bolezni so vzrok za skoraj 4 od 10 smrti v Sloveniji.
- Srčna in možganska kap sta največja povzročitelja dolgotrajne prizadetosti med srčno-žilnimi boleznimi.
- Geografske razlike so ključne za prilagajanje preventivnih programov.
Najmanj srčnih kapi v Logu – Dragomer, največ pa v Kobilju
Log – Dragomer, ki leži v Osrednjeslovenski regiji, ima najmanjši delež bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi, ta je namreč 0,6 na 1000 prebivalcev. V občini Log – Dragomer, kjer je približno 3642 prebivalcev, sta med letoma 2016 in 2022 srčno kap doživela približno dva prebivalca, kar je drastično manj od slovenskega povprečja.
Medtem pa so Kobilje občina, ki je imela med omenjenima letoma največ srčnih kapi. Stopnja bolnišničnih obravnav je bila namreč 6,44 na 1000 prebivalcev. V tej pomurski občini so med letoma 2016 in 2022 srčno kap doživeli trije prebivalci Kobilja.
Najmanj možganskih kapi v Divači, največ v Cankovi
Občina z najmanj bolnišničnih obravnav leži v Obalno-kraški regiji. V Divači je bil 1,37 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev. Cerknica ima približno 4000 prebivalcev, kar pomeni, da sta med letoma 2016 in 2020 možgansko kap v Divači doživelo približno dva prebivalca.
Pomurska občina Cankova pa je dosegla neslavni rekord, kjer je statistično več možnosti, da bi prebivalec doživel možgansko kap. V Cankovi je 4,59 bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi na 1000 prebivalcev. Med omenjenima letoma je možgansko kap povprečno doživelo osem prebivalcev Cankove.
