V zadnjih letih je bil narejen velik premik na področju zdravljenja raka pljuč, ki tudi pomembno vpliva na preživetje bolnikov. O tem, kakšno je sodobno zdravljenje te bolezni smo se pogovarjali z onkologinjo Urško Janžič, dr. med., s Klinike Golnik.
Polovica odkritih bolnikov ima že napredovalo bolezen
Kot opozarja onkologinja, ima polovica bolnikov z odkritim rakom pljuč že napredovalo (razsejano oziroma metastatsko) obliko bolezni. To pomeni, da se je bolezen že razširila izven pljuč, kar pomeni, da je neozdravljiva. Večino bolnikov, katerim bolezen odkrijejo v zgodnjih stadijih bolezni, ko bolezen še ni razsejana, lahko pozdravijo.
Opredelitev raka pljuč po stadijih bolezni in preživetja:
- Stadij I – je najzgodnejši stadij. V pljučih je prisoten tumor, velik do 3 cm, drugje pa ni zasevkov. Po petih letih je živih približno 70 odstotkov bolnikov.
- Stadij II – v tem stadiju je tumor večji, vendar ne raste v pomembnejše organe, s tumorskimi celicami pa so zajete le najbližje bezgavke v neposredni okolici tumorja. Po petih letih je živih približno 60 odstotkov bolnikov.
- Stadij III – gre za lokalno napredovali rak pljuč. Tumor je bodisi velik in/ali prerašča pomembne sosednje organe, s tumorskimi celicami pa so zajete tudi nekoliko bolj oddaljene bezgavke v prsnem košu. Po petih letih je živih približno 40 odstotkov bolnikov.
- Stadij IV – v tem stadiju se je rak razširil po pljučih in/ali v organe izven pljuč, kar imenujemo razsejana ali metastatska bolezen. Preživetje je odvisno ali gre za drobnocelični ali nedrobnocelični rak pljuč. Pri nedrobnoceličnem je povprečno preživetje dve leti (tudi več z novimi tarčnimi zdravili ali imunoterapijo), pri drobnoceličnem pa manj kot eno leto.
Sodobno zdravljenje
Raka pljuč se v osnovi zdravi operativno, z obsevanjem in sistemsko terapijo.
Zgodnejše oblike bolezni (stadija I in II, ter delež bolnikov v stadiju III) se zdravi operativno. Napredovale oblike bolezni pa se zdravi s sistemsko terapijo. Bolezen, ki je lokalno napredovala, se zdravi s kombinacijo kemo- in radioterapije, kateri se lahko pridruži tudi imunoterapija.
Vsi bolniki, zdravljeni s sistemsko terapijo, dobijo knjižice z informacijami o tem, s kakšno vrsto zdravila se zdravijo in kakšne neželene učinke lahko pričakujejo. Pomembno je, da te informacije delijo z osebnim zdravnikom, saj se glede na vrsto zdravila, s katerim so zdravljeni, lahko pojavijo podobni neželeni učinki, ki pa potrebujejo različno ukrepanje.
Onkologinja Urška Janžič s Klinike Golnik
Sistemske terapije
- Kemoterapija uničuje hitro deleče se celice (tumorske celice se delijo hitro). Ta ima številne neželene učinke, saj se tudi nekatere zdrave človeške celice hitro delijo. Samo kemoterapija se za zdravljenje raka pljuč uporablja vedno redkeje – uporablja se po operativnem posegu, če je tumor velik ali je razširjen na bezgavke oziroma pri lokalno razširjeni napredovali bolezni v kombinaciji z obsevanjem (tako imenovana kemoradioterapija).
- Tarčne terapije se uporabljajo v primeru, da je prepoznana specifična mutacija, za katero že obstaja zdravilo. Trenutno obstaja devet vrst tarčnih zdravil, in sicer za sledeče mutacije: EGFR, ALK, ROS1, KRAS G12C, NTRK, RET, BRAF, MET, HER2. Tarčna zdravila so zelo učinkovita, zdravljenje je učinkovito pri 80 – 90 odstotkih bolnikov. Vendar pa žal tumor pogosto razvije tako imenovano rezistenčno mutacijo, na katero zdravilo ne deluje več – v tem primeru je potrebna menjava zdravljenja, po možnosti na novejše generacije zdravil.
- Imunoterapija z zaviralci imunskih nadzornih točk poenostavljeno povedano deluje tako, da imunskemu sistemu (limfocitom T) pomaga prepoznavati tumorske celice. V začetku razvoja tumorja človeški obrambni mehanizem namreč uspešno napada in uničuje tumorske celice. Te se zato ‘zakrijejo’ oziroma ‘pretvarjajo’ da so normalne človeške celice, saj jih v tem primeru limfociti T ne prepoznajo kot nevarne in jih ne uničijo. Imunoterapija z zaviralci imunskih nadzornih točk limfocitom pomaga razkriti tudi te »zakrite« tumorske celice. Prednost te vrste zdravil je, da se lahko po določenem obdobju zdravljenje prekine, saj si limfociti T zapomnijo, kar so se naučili – na tem principu delujejo tudi cepljenja. Ta zdravila so pri določenem deležu bolnikov zelo učinkovita, pri deležu bolnikov pa žal ne. Težava je, da še vedno ne vemo zagotovo, kateri bolniki se bodo na zdravljenje odzvali.
Sistemsko zdravljenje raka pljuč izvajajo v treh ustanovah po Sloveniji:
- Klinika Golnik, Enota za internistično onkologijo
- Onkološki Inštitut Ljubljana
- UKC Maribor, Oddelek za onkologijo