Stavko bolnikov so med drugim podprli v vrstah zdravstvene nege, Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije.
V Ljubljani so se protestniki zbrali na Trgu republike. Predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull je v govoru poudaril, da je to stavka za vseh 130.000 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika, za vse tiste, ki nemočni čakajo mesece in leta na preglede, za tiste zaposlene v javnem sistemu, ki niso pozabili na paciente in jim ne gre zgolj za dobiček, poroča STA.
“Stojimo sredi razpadajočega sistema javnega zdravstva. Za ta razpad ni kriva trenutna vlada, za ta razpad so krive vse vlade v zadnjih 30 letih. Zadnjih 30 let se načrtno in premišljeno spodkopava javno zdravstvo. Zdaj smo prišli do točke, ko ljudje zmrzujejo pred zdravstvenimi domovi celo noč, za možnost, da bi dobili svojega zdravnika, medtem pa drugi, ki si lahko privoščijo posebna privatna zavarovanja, pridejo do specialističnega pregleda čez dan ali dva in preskakujejo vrste povsem zakonito,” je po poročanju Žurnala24 izjavil Jenull in dodal: “Mislimo smrtno resno, ker gre za smrtno resno temo. Na tej temi bo ta vlada obstala ali padla. Hočemo javno zdravstvo, dovolj nam je izkoriščanja, lobijev, enih in istih zdravnikov, ki izkoriščajo sistem, zato da izsiljujejo celotno državo. Podprli bomo vse tiste zdravnike, zdravstvene delavce, na katere se vedno pozablja, ki hočejo delati za dobro pacientov.”
Sociologinja dr. Renata Salecl pa je odločevalce pozvala, da je dovolj privatizacije in korupcije ter kozmetičnih posegov v zdravstvu. Poudarila je, da je javno zdravstvo nujno za zdravje celotne družbe. “Zasebniki ne ustanavljajo urgenc, infekcijskih klinik in ne vlagajo v raziskovanja najbolj razširjenih bolezni.” Kritična je tudi do napovedi večje digitalizacije, če se “večina prebivalstva komaj znajde med obstoječimi aplikacijami, ki jih uporabljamo za dostop do zdravnika”. Po njenih besedah tudi zdravniki ne potrebujejo več digitalizacije, ampak pomoč, ki jim bo odvzela mukotrpno administriranje.
Na protestu je bil tudi dr. Dušan Keber, ki je dejal, da so “zdravniki v 30 letih samostojne države stavkali več kot desetkrat, skoraj vsakokrat za plače”. Stanje v zdravstvu je tako, ker je v javno zdravstvo vdrl zasebni interes, je prepričan Keber in poudaril, da dvoživke v javnem sistemu uživajo osnovno socialno varnost in v zasebnem sistemu dobivajo dodatne, bogate dohodke. V UKC Ljubljana naj bi bilo po njegovih besedah 800 “dvoživk”. Kritičen je bil tudi do zavarovanj, ki ponujajo preskakovanje vrst v čakalnem sistemu, še poroča Žurnal24.
Tistim, ki so ostali brez osebnega zdravnika, so na shodu predstavniki Pravne mreže za varstvo demokracije ponudili pravno pomoč. Kot je dejala predstavnica Katarina Bervar Sternad, je mnogim kršena pravica do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Menijo, da je to iztožljiva kršitev človekovih pravic. Pomoč jim nudijo na spletni strani, kamor se je do sedaj obrnilo že več kot 80 ljudi. Naslednji korak bodo najverjetneje tožbe v socialnih sporih. Po besedah Bervar Sternadove bodo ti sicer dolgotrajni postopki, a z njimi želijo dodatno spodbuditi oblast k ustreznim ukrepom.
Zahtevam na shodu je prisluhnil tudi premier Robert Golob. Kot je dejal v kratki izjavi za medije, se je shoda udeležil z enim samim sporočilom: “Da razumemo stiske ljudi, da smo prišli poslušat vseh argumente različnih perspektiv in da bomo hkrati tudi delali in da bomo letošnje leto res izkoristili za delo.”
Ob Golobu se je shoda udeležilo tudi nekaj poslancev Gibanja Svoboda, predstavnikov Levice, videti pa je bilo tudi ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik.
Mladi zdravniki: Tudi nas skrbijo interesi kapitala
Do današnje stavke pa so bili kritični mladi zdravniki, ki svoje poglede na dogajanje redno objavljajo na družbenem omrežju. “Strinjamo se, da je neustavno, da je 130.000 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika. Strinjamo se z zahtevo o ohranitvi dostopnega javnega zdravstva. Tudi nas skrbijo interesi kapitala, ki, roko na srce, krojijo usodo javnega zdravstva že zadnjih 30 let, spomnimo se samo vseh dobaviteljskih afer, pa je bila verjetno odkrita le peščica,” so zapisali in dodali: “Izjemno pomembno je, da smo zdravniki in bolniki zavezniki. Na tem temelji vsako zdravljenje. Zato menimo, da je zbiranje pred zdravstvenimi domovi, kjer delajo zdravstveni delavci, ki javnega zdravstvenega sistema še niso zapustili ter se je nanje zgrnila še obilica dodatnega dela kolegov, ki pritiskov niso več zmogli in so zato odšli, naravnost žaljivo. Za delovanje zdravstva nismo odgovorni zdravniki, ampak politiki, ki o zdravstvenem sistemu odločajo. Vodstveni kadri javnih zavodov so nastavljeni s strani lokalne (zdravstveni domovi) in državne politike (bolnišnice in oba UKC). Sprašujemo se, zakaj protesti ne potekajo pred ZZZS, Ministrstvom za zdravje in mestnimi hišami? To so namreč ustanove, odgovorne za zdravstveni sistem.“
Poleg nesmiselne lokacije protestov so nesmiselne tudi nekatere zahteve in pogledi njihovih organizatorjev, saj ne vodijo k stabilnemu javnozdravstvenemu sistemu, pravijo. “Kdor bi rad zdravnike spremenil v sužnje, je očitno miselno ostal v letu 1948. Ali ni absurdno, da so idejni vodje protestov nekdanji ključni funkcionarji v zdravstveni politiki, ki so s svojimi zgrešenimi strategijami, pri katerih vztrajajo še sedaj, pripeljali slovensko zdravstvo na točko, kjer je danes? Izjemno nesramno je, da želijo dr. Keber in privrženci reševanje primarnega zdravstva obesiti na pleča najmlajših in najmanj izkušenih zdravnikov – sekundarijev in specializantov. Tudi za nas veljajo delavske pravice.”
“Brez zdravstvenih delavcev bodo to le prazne stavbe”
“Zdravstvenega sistema brez zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev ni. Župan Ljubljane razlaga o desetinah milijonov evrov, ki so že bili in še bodo vloženi v zidove ZD Ljubljana. A brez zdravstvenih delavcev bodo to le prazne stavbe,” so mladi zdravniki še zapisali v javnem pismu in opozorili, da ima premier Golob vlado “z izjemno široko podporo v parlamentu in zagnanim ministrom za zdravje”.
“Čez noč lahko sprejmejo kakršenkoli zakon in ukrepe, ki bi reševali slovensko zdravstvo! Premierju in ministru za zdravje predlagamo, da namesto, da pri svojih odločitvah upoštevata predloge iniciative, ki ne loči niti med javnim in zasebnim zdravstvom, v reševanje težav vključita zdravstvene delavce, ki v javno-zdravstvenem sistemu dejansko delajo. Javni napadi na zdravnike in ostale zdravstvene delavce lahko pomenijo le eno – da namesto reševanja težav preusmerjajo pozornost na grešne kozle, ki pa to vlogo odločno zavračamo!”
Mladi zdravniki
