Kaj je baby handling oziroma pravilno ravnanje z otrokom?
Baby Handling je način ravnanja z dojenčkom, otrokom na način, ki je za njegov gibalni razvoj najbolj koristen. Pri baby handlingu gre za pridobivanje čutno gibalnih izkušenj, ki jih nato dojenček, otrok, uporabi v svojem gibalnem razvoju. Z baby handlingom spodbujamo dojenčkovo, otrokovo aktivnost, da v čim večji meri, starosti in zmogljivostim primerno in na čim bolj kakovosten način, aktivno sodeluje pri vsakodnevnih aktivnostih. Ob enem pa ga preko čutno gibalne izkušnje usmerjamo v čim boljšo kakovost njegovega gibalnega razvoja. Ker je vsak dojenček, otrok, drugačen, samosvoj, to niso za vse enaka navodila, temveč pristop, ki od vsakega posameznega dojenčka, otroka in staršev zahteva medsebojno sodelovanje, interakcijo, ˝poslušanje˝ drug drugega in primerno odreagiranje staršev na otroka in otroka na starše. Predvsem pa je pomembno vedeti, da z Baby Handlingom ne spodbujamo hitrosti gibalnega razvoja, temveč vplivamo na samo kakovost dojenčkovih, otrokovih vzorcev gibanja in drže.
Kako pomembno je pravilno ravnanje z nedonošenčkom/novorojenčkom oziroma dojenčkom? In kako lahko dojenčku škodujemo, če z njim ne ravnamo na primeren način?
Baby Handling je pomemben pri vseh dojenčkih, še toliko bolj pa pri nedonošenčkih ali pa tistih dojenčkih, ki imajo težave z gibalnim razvojem. Pri tistih nedonošenčkih, ki poleg nedonošenosti nimajo drugih dodatnih zapletov, je težava v tem, da primanjkljaj donošenosti vpliva na sam razvoj mišičnega tonusa, poleg nezrelosti živčnega in mišičnega sistema, ter vseh ostalih sistemov. Plod v zadnjih tednih pred rojstvom pospešeno pridobiva težo in velikost, kar občutno zmanjša njegov prostor za gibanje. Vendar se plod zaradi tega ne preneha gibati, vendar za gibanje potrebuje vedno več moči, saj je le to v utesnjenem prostoru vedno težje. In s tem, ko se odriva, premika, brca … v utesnjenem prostoru s tem pridobiva mišični tonus. Poleg tega pa utesnjen prostor precej vpliva na to, da plod začuti njegovo telo, kje so njegove meje. In ker se nedonošenčki rodijo brez teh izkušenj, tega občutka za svoje telo, za meje svojega telesa in s slabšim mišičnim tonusom, je baby handling pri njih izredno pomemben. Saj mu na ta način poskušamo dati tisto, česar ni imel možnosti izkusiti pred rojstvom. Če so poleg nedonošenosti prisotne še dodatne težave, v smislu raznih nevroloških okvar ali drugih tveganih dejavnikov, pa je baby handling še toliko bolj pomemben, saj tako že v tej zgodnji fazi lahko vplivamo na čim bolj optimalen gibalni razvoj, predvsem pa vplivamo na to, da nedonošenček razvije čim manj nepravilnih čutno gibalnih izkušenj, ki lahko v kasnejši fazi močno vplivajo na razvoj “kompenzacij”.
Tudi pri dojenčkih, ki so donošeni, lahko z baby handlingom močno vplivamo na sam potek gibalnega razvoja, predvsem na njegovo kakovost. Pri normalno donošenih dojenčkih se velikokrat zgodi, da se minimalne začetne težave spregledajo in zaradi napačnega ravnanja z dojenčkom, lahko te minimalne težave postanejo večje in jih je potem tudi težje odpraviti. Ravno iz tega razloga se priporoča baby handling pri vseh dojenčkih, saj s tem lahko preprečimo marsikatero kasnejšo težavo.
Katere so najpogostejše razvojne težave prezgodaj rojenih otrok?
Tudi pri nedonošenčkih so razlike. Odvisno je, kako zgodaj je bil rojen nedonošenček, zaradi česa je prišlo do prezgodnjega rojstva, spol nedonošenčka, tudi rasa vpliva na možnosti za preživetje. Od vsega tega je odvisno in seveda še od drugih dejavnikov, kako bo nedonošenček preživel prve tedne, mesece po rojstvu. Najpogostejše so težave z mišičnim tonusom, ravno iz razloga, ki sem ga navedla že pri prejšnjem odgovoru. Zelo pogoste so tudi težave s hranjenjem, ki so prav tako lahko povezane z nižjim mišičnim tonusom, hitrejšo utrudljivostjo, nerazvitim sesalno-požiralnim refleksom. Seveda pa je pri nedonošenčkih vedno tudi možnost zaradi nezrelosti žilnega sistema, za možganske krvavitve, za težave s pomanjkanjem kisika, zaradi nezrelosti dihalnega sistema in še veliko drugih stvari, ki gredo lahko v tem najbolj zgodnjem in zelo občutljivem obdobju narobe. Velik dejavnik pri vsem skupaj so tudi bolnišnične okužbe, ki tudi lahko vplivajo na sam motoričen razvoj nedonošenčkov. Vsaka taka stvar, ki vpliva na nedonošenčke, lahko vodi v težave tako na motoričnem področju kot tudi na vseh ostalih področjih.
Ali lahko razvojne težave preprečimo?
Že od samega začetka je pomembno, da vsi strokovni delavci, od zdravnikov, medicinskih sester, fizioterapevtov in vseh ostalih, ki imajo opravka z nedonošenčki, ravnajo strokovno in odgovorno. Kljub temu da se vsi trudimo po najboljših močeh, pa včasih vseeno ne moremo vplivati na sam potek dogodkov in pride tudi do situacij, ko končni rezultat ni tak, kot bi si ga vsi želeli. Veliko je odvisno res od samega zdravstvenega stanja nedonošenčka. Če je v tem zgodnjem obdobju prišlo do kakšnih resnejših zapletov, kot so možganske krvavitve, dihalne stiske, resne okužbe, oziroma je imel nedonošenček težave že pred samim rojstvom … v takih primerih je treba v misel vzeti tudi to, da so možni zapleti pri kasnejšem razvoju dojenčka, tako gibalno, kot vse ostalo. Vsaj kar se tiče motoričnega razvoja je pomembno, da ko je nedonošenček dovolj stabilen, dovolj pripravljen, lahko čim prej začne z vključevanjem v razvojno nevrološko obravnavo. Saj ta zgodnja razvojno nevrološka obravnava lahko pomeni veliko razliko v kakovosti samega gibalnega razvoja. Seveda pa je to veliko odvisno tudi od same poškodbe živčnega sistema. Na srečo je več takih nedonošenčkov, ki so jo dobro odnesli, brez večjih zapletov. Je pa pomembno, da se od samega začetka pomaga tudi tistim nedonošenčkom, ki imajo kot posledico prezgodnjega rojstva težavo z mišičnim tonusom, brez nevrološkega ozadja in tudi vsem ostalim, saj je že nedonošenost, sama po sebi, tvegan dejavnik za nadaljnji razvoj. S primerno razvojno nevrološko obravnavo lahko večino takih nedonošenčkov, dojenčkov, popolnoma rehabilitiramo in kasneje z razvojem nimajo nobenih težav. Je pa seveda za to potrebnega veliko dela in tudi ustrezno sodelovanje staršev.
Kako pomembno je, da se starši nedonošenčkov držijo navodil fizioterapevtov in doma redno izvajajo pravilno ravnanje z dojenčkom?
Pravilno ravnanje z dojenčkom je osnova, ki omogoča ustrezno nadgradnjo, ki jo dojenčkom običajno damo razvojni nevrofizioterapevti. Uspešno sodelovanje staršev in fizioterapevtov je pogoj, če pri otroku želimo doseči napredek. Dojenčku lahko nudimo zelo intenzivno razvojno nevrološko obravnavo, ki jo starši z nepravilnim ravnanjem, lahko popolnoma izničijo in s tem poderejo vse naše delo. Starši in fizioterapevti moramo drug drugega s svojimi dejanji, pravilnim ravnanjem in razvojno nevrološko obravnavo podpreti in tako omogočiti čim bolj kakovosten napredek nedonošenčka, dojenčka. Ob enem pa s pravilnim ravnanjem, starši lahko, tudi tistim nedonošenčkom, dojenčkom, ki nimajo kakšnih bolj resnih razvojnih težav, preprečijo marsikatero kasnejšo razvojno gibalno nevšečnost, oziroma tistim nedonošenčkom, ki imajo minimalne težave z gibalnim razvojem, bistveno pripomorejo k sami kakovosti razvoja in s tem lahko preprečijo potrebo po bolj intenzivni razvojno nevrološki obravnavi. Bolje je ravnati preventivno, kot pa reševati težave, ko se te že pojavijo.
Pediater redno spremlja razvoj otroka na sistematskih pregledih, pa vendar: na kaj morajo biti pozorni starši, ko spremljajo razvoj prezgodaj rojenega otroka?
Starši so tisti, ki z otrokom preživijo večino svojega časa. Velikokrat se zgodi, da se na pregledih dojenček obnaša popolnoma drugače, kot so ga starši vajeni doma, v domačem okolju, med poznanimi ljudmi. Ravno zaradi tega lahko včasih, nehote, na sistematskih pregledih tudi kaj spregledajo. Starši imajo običajno kar dober občutek in instinktivno čutijo ali dojenček v redu napreduje ali ne. Pri vseh dojenčkih je pomembno, da starši spremljajo njegov razvoj, pri nedonošenčkih pa je to še toliko bolj pomembno. Velikokrat so nedonošenčki vključeni v preventivne kontrolne preglede v razvojnih ambulantah, vendar ne povsod. Pri nedonošenčkih je pri gibalnem razvoju treba upoštevati korigirano starost. To pomeni, da od dejanskega datuma rojstva odštejemo toliko dni, tednov in mesecev, kolikor je bil otrok rojen pred predvidenim datumom poroda. Torej moramo pri spremljanju otrokovega gibalnega razvoja to upoštevati, še posebej, če gledamo mejnike razvoja. Pri nedonošenčkih je vsekakor bolj pomembno, da se osredotočimo na samo kakovost gibalnega razvoja, kot to kdaj bo kaj dosegel. Pomembno je, da je gibanja veliko, da je raznoliko, da niso prisotni vedno eni in isti gibi, da levo in desno polovico telesa v gibanju uporablja enakomerno, da je gibanje tekoče in usklajeno. Če starši opazijo, da je gibanje monotono, da se jim zdi dojenček mehek, ne dovolj čvrst, da ne mara trebušnega položaja, da težko pase kravice, da roke tišči nazaj, da so noge trde, zategnjene, da z glavo pretirano tišči nazaj, da ima težave pri hranjenju …, skratka karkoli se staršem zdi, da odstopa od pričakovanega naj na to vsekakor opozorijo pri pediatru.
Verjetno s prav posebnimi občutki in ponosom spremljate razvoj »svojih« nedonošenčkov, po tem, ko ste njim in njihovim staršem pomagali pri razvojnih in gibalnih ovirah?
Vsekakor je dober občutek, ko včasih kje po naključju srečam katerega od otrok, ki so bili pri meni na razvojno nevrološki obravnavi. Sicer se običajno zgodi, da prepoznam predvsem starše, otroci sami pa se tako spremenijo, da če bi jih srečala same, brez staršev, verjetno ne bi vedela, kdo je kdo. Drugače je pri tistih, ki so dlje časa hodili na razvojno nevrološko obravnavo, in sem jih spremljala še potem, ko so že hodili v vrtec, takrat so že tako veliki, da jih potem prepoznam tudi kasneje. Zelo mi je všeč, če mi starši pošljejo kakšne slike ali video, kako napredujejo njihovi otroci, tudi po tem, ko z obravnavami že zaključimo. Veseli me tudi, ko vidim, da so starši veseli napredka in so ponosni na to, kaj nam je skupaj uspelo doseči. Žal pa vedno vse tudi ne gre po pričakovanjih in včasih je potrebno še več potrpljenja, dela in konec koncev tudi časa, da lahko otrok razvije svoj potencial. Vsakega napredka sem vesela, tudi če je minimalen, saj vsak otrok napreduje po svojih zmožnostih in v okviru svojih potencialov. Tudi pri tistih, ki so imeli na začetku svoje poti, več tveganih dejavnikov, ne smemo obupati. Staršem vsak še tako majhen napredek pomeni ogromno in lahko bistveno pripomore k sami kakovosti življenja njihovega otroka in njih samih.
Ali vam mali junaki dajejo moč, upanje in optimizem za nadaljnje plemenito delo?
Včasih se fizioterapevti, ki delamo z dojenčki in otroki, mogoče niti ne zavedamo, kako močno vplivamo na njihova življenja in na družino kot celoto. Če se tega zavedamo, potem tudi vemo, kako odgovorno je naše delo in da se je treba potruditi za vsakega otroka posebej, po najboljših močeh. Pri tem delu ne moreš reči, danes se mi ne da potruditi, se bom pa naslednjič bolj ali pa bom naslednjič nadoknadila za prejšnjič. Pri našem delu tako ne gre, saj vsaka izgubljena terapija, pomeni primanjkljaj, ki na dolgi rok lahko pusti posledice. Seveda so nekaj tudi omejitve, ki jih včasih prinese zdravstveno stanje otroka, vendar nam mora biti to še večji izziv in še večja motivacija za čim boljši končen rezultat. Največ mi pomeni, ko vidim, da otrok napreduje, da starši razumejo položaj in so veseli napredka skupaj z mano. Včasih, za kakšnega otroka po tiho in sama pri sebi razmišljam, da me zanj resnično skrbi, zato si ne upam misliti, kako se bo izšlo, ker zelo počasi malo po malo napreduje. Ko pa po določenem času dela z otrokom pomisliš za nazaj, se opazita velik skupni dosežek in napredek glede na začetno stanje. Zato nikoli ne smemo obupati že na začetku. Vsak nedonošenček, dojenček in otrok je izjemen, kar me vsak dan polni in navdaja z veseljem in optimizmom za nadaljnje delo. Ob njih se počutim lepo.
Špela Gorenc Jazbec, dipl. fiziot., terapevtka RNO
Špela Gorenc Jazbec je diplomirana fizioterapevtka s specialnimi znanji iz razvojne nevrofizioterapije. Pri svojem delu se srečuje z dojenčki in otroci, ki imajo tako manjše kot tudi večje motnje v razvoju. Je avtorica priročnika in DVD-ja Pravilno ravnanje z dojenčkom (Baby –Handling) ter pravilna izbira ustrezne opreme in pripomočkov, in ustanoviteljica znamke Baby Handling.
Več o Baby Handlingu, nevrofizioterapiji, ostalih dejavnostih in o Špeli si lahko preberete na www.baby-handling.com.
Mesec nedonošenčkov podpira: https://www.babycenter.si/
Foto: Mateja Jordović Potočnik
