Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozarja na skrb vzbujajoče podatke o depresiji – bolezen prizadene kar 5 odstotkov odraslega prebivalstva, kar pomeni, da pesti kar 280 milijonov ljudi po vsem svetu. Še bolj pretresljivo je dejstvo, da vsako leto zaradi samomora, ki je pogosto posledica nezdravljene depresije, umre več kot 700.000 ljudi. Najnovejše ugotovitve bi lahko odprle nove in bolj ciljno usmerjene poti pri zdravljenju depresije.
Raziskovalci z Univerze Semmelweis so v reviji Translational Psychiatry nedavno objavili ugotovitve, ki kažejo na možno povezavo med depresijo, vohom in imunskim sistemom. Nova študija je pokazala, da lahko nekatere genske različice v čutilnih receptorjih in imunskem sistemu pripeljejo do tega, da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k depresiji.
Izsledki raziskave so pokazali, da so posamezniki z določenimi genetskimi variantami v čutilnih receptorjih in sestavinah imunskega sistema bolj nagnjeni k depresiji. Z raziskavo so ugotovili, da bi lahko pri teh ljudeh depresijo učinkovito zdravili z vohalnim treningom.
Depresija je globalno zdravstveno breme, ki prizadene milijone ljudi. Nova odkritja ponujajo upanje za boljše razumevanje in zdravljenje te bolezni.
Program OMRA navaja, da je depresija ena od najpogostejših motenj – 17 odstotkov populacije ima vsaj enkrat v življenju depresijo ali posamezne simptome. Ženske zbolevajo pogosteje – do 25 odstotkov, moški do 10 odstotkov. Vrh zbolevanja je med 30. in 50. letom starosti. Ponovitve so pogoste in se pojavljajo ob življenjskih dogodkih in stresih.
Presenetljivi izsledki
Študija, ki je temeljila na obsežnih podatkih UK Biobank, je zajela podatke več kot 324.000 ljudi, tako depresivnih kot tistih brez te bolezni. Razkrila je, da so nekatere življenjske značilnosti, kot sta višji odstotek telesne maščobe in nižja raven izobrazbe, povezane z večjim tveganjem za depresijo pri moških in ženskah. Pri ženskah pa je bila depresija še posebej povezana z nagnjenostjo k negativnim čustvom, kot so tesnoba, žalost in jeza.
Cilj študije je bil razvrstiti posameznike iz splošne populacije – tako zdrave kot tiste z depresijo – v različne skupine glede na njihove značilnosti, ki bi jih lahko izpostavile večjemu ali manjšemu tveganju za razvoj depresije. Takšno razvrščanje bi lahko bilo koristno ne le za razumevanje bolezni, ampak tudi za njeno preprečevanje.
Raziskovalci so uporabili posebno metodo, ki temelji na obdelavi podatkov, za določitev teh skupin in nato preučili genetske dejavnike, ki bi lahko bili povezani z depresijo. Ugotovili so, da so nekatere genetske različice – še posebej v imunskem sistemu – povezane z depresijo, vendar samo pri ženskah v skupini z večjim tveganjem. To so ženske, ki pogosteje izkusijo negativna čustva, imajo večji delež telesne maščobe in nižjo stopnjo izobrazbe.
Pri ženskah v skupini z manjšim tveganjem so raziskovalci našli povezavo med genetskimi različicami, povezanimi z vonjem, in depresijo. To pomeni, da tudi ženske, ki redko doživljajo negativna čustva in imajo nižji delež telesne maščobe ter višjo izobrazbo, lahko ob prisotnosti določenih genetskih različic tvegajo razvoj depresije.
Rezultati te študije ponujajo boljše razumevanje tega, kako različni biološki in življenjski dejavniki skupaj vplivajo na depresijo, kar bi lahko pomagalo pri oblikovanju učinkovitejših strategij za njeno preprečevanje in zdravljenje.
Prilagojeni pristopi pri zdravljenju
Ti rezultati kažejo, da bi lahko prilagojeni pristopi, kot je denimo vohalni trening, pomagali pri zdravljenju depresije pri ljudeh s specifičnimi genetskimi predispozicijami. Čeprav so potrebne še dodatne raziskave, gre za obetaven korak k bolj individualiziranemu in učinkovitemu zdravljenju depresije.
“Vohalni trening” je terapevtska metoda, ki se običajno uporablja za izboljšanje ali obnovitev občutka za voh po poškodbah ali stanjih, ki vplivajo na nos in možgane, kot je na primer po možganski poškodbi ali ob nevrodegenerativnih boleznih, kot je Alzheimerjeva bolezen. Pri vohalnem treningu udeleženci redno vohajo različne vonjave, da spodbudijo in trenirajo vohalne receptorje in povezane možganske poti. Ta metoda temelji na ideji, da lahko sistematična izpostavljenost raznolikim vonjem spodbudi nevroplastičnost in pomaga pri obnovi vohalnih funkcij, kar lahko vpliva tudi na čustveno in kognitivno zdravje.
Mešani rezultati preteklih raziskav
“Že nekaj časa je znano, da lahko obstaja vzajemna, dvosmerna povezava med simptomi depresije in funkcijo voha. Obstaja celo literatura o učinkih tako imenovanega čutilnega treninga na depresijo. Vendar so raziskave pokazale mešane rezultate. V eni od raziskav je bilo ugotovljeno, da je ‘vonjalni trening’ pri depresivnih bolnikih neučinkovit, v drugih raziskavah pa je takšna terapija izboljšala simptome pri bolnikih z demenco in rahlo depresivnih starejših ljudeh. Naši rezultati lahko pomagajo opredeliti podskupino, pri kateri lahko trening vonja učinkovito prepreči, ali zdravi depresijo,” pojasnjuje Dr. Eszlári asistentka na oddelku za farmakodinamiko Univerze Semmelweis in prva avtorica članka.
Potrebne so še dodatne raziskave za potrditev teh ugotovitev in razvoj personaliziranih načrtov zdravljenja. Vendar pa ta zgodnja odkritja predstavljajo velik korak naprej v boju proti depresiji.