Evropska komisija (EK) je z enoletno zamudo objavila poročilo o trans maščobah v živilih in prehrani Evropejcev. Trans maščobe so zdravju škodljive maščobe, njihov glavni vir v prehrani pa je delno hidrogenirana rastlinska maščoba, ki se nahaja predvsem v procesiranih živilih.
Potem ko so se ZDA v letošnjem letu odločile postopoma prepovedati uporabo delno hidrogenirane maščobe v živilih, je bil podoben ukrep pričakovan tudi v evropski uniji, vendar do tega še ni prišlo. V objavljenem poročilu EK sicer ugotavlja, da trans maščobe tudi v EU predstavljajo javno-zdravstveni problem, ki bi ga bilo najbolj primerno rešiti z uvedbo zakonodajnih omejitev, vendar dodaja, da je pred uvedbo takšnih ukrepov potrebno zbrati dodatne podatke, ki bodo usmerjali ustrezne politične odločitve v prihodnosti. Znanstveniki, ki delujejo na področju raziskovanja trans maščob, so ob uvedbi poročila izrazili razočaranje, da poročila ne spremljajo konkretni zakonodajni ukrepi za omejevanje trans maščob v prehrani, saj so le-te dokazan dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, vodilnega vzroka za smrtnost v Evropi.
V objavljenem poročilu Evropska komisija ugotavlja, da bi bil z vidika varovanja javnega zdravja najbolj učinkovit ukrep omejitev količine industrijsko dodanih trans maščob živilom.
Rezultati raziskav sicer kažejo, da vnos trans maščob pri povprečnem prebivalcu EU sicer ne predstavljanja tveganja za zdravje, vendar pa tega ni mogoče zagotoviti za vse skupine prebivalstva. Enotna omejitev količine industrijsko dodanih trans maščob živilom bi prispevala tudi k zagotavljanja enotnega tržišča v EU, saj so v odsotnosti evropske zakonodaje nekatere države članice že vzpostavile nacionalne predpise, ki omejujejo količino trans maščob v živilih, kar omejuje prost pretok blaga. Za takšen ukrep se je pred desetletjem prva odločila Danska, sledili pa sta ji Avstrija in Madžarska.
Vodilni mednarodni strokovnjak s področja omejevanja trans maščob v prehrani Prof. dr. Steen Stender (Univerzitetna klinična bolnica Copenhagen, Danska), je ob objavi poročila povedal:
“Gre za razočaranje. Po štirih letih dela so zaključili z izjavo, da bodo raziskali različne opcije, zbrali dodatne podatke in naredili nove ocene. Poročilo se mi zdi pozitivno le v delu, v katerem navajajo ustreznost zakonodajnega omejevanja trans maščob v prehrani, vendar pa odločitve glede tega žal ni.”
Prav prof. Stender je letos na Inštitutu za nutricionistiko predstavil najnovejše rezultate raziskav, ki so pokazali, da se je od leta 2012 v Sloveniji razpoložljivost živil s trans maščobami bistveno povečala. V raziskavo so bili vključeni piškoti in vaflji, kjer se pogosto uporablja prav delno hidrogenirana rastlinska maščoba. Predvsem gre za uvožena živila, proizvedena z zastarelimi postopki in poceni surovinami.
Doc. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko:
“Objavljeno poročilo podaja dokaze, da trans maščobe v EU predstavljajo javno-zdravstveni problem, ki ga je potrebno rešiti. Inštitut za nutricionistiko je zato v sodelovanju z drugimi raziskovalnimi organizacijami in ob podpori Ministrstva za zdravje RS pripravil raziskovalni projekt, katerega rezultati bodo omogočili sprejetje ustreznih nadaljnjih ukrepov. Za zdaj dostopni podatki kažejo, da je edini učinkovit ukrep za omejevanje vnosa trans maščob zakonodajna omejitev uporabe delno hidrogeniranih maščob. V okviru raziskovalnega projekta zato nameravamo v kratkem času zbrati najnujnejše podatke o uporabi takšnih maščob v Sloveniji in usmerjati ustrezne ukrepe. Če dodatni podatki ne bodo prepričali Evropske komisije, da bi uvedla prepoved dodajanja trans maščob v živila na ravni EU, verjamemo, da bo to v kratkem storila Slovenija z ustreznimi nacionalnimi predpisi. Dobra indikacija za to je vključitev rešitve problematike trans maščob v letos sprejeto Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, nenazadnje pa tudi podpora tako Ministrstva za zdravje RS, kot Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, pri načrtovanju raziskav na tem področju. Raziskovalne organizacije bomo vsekakor nudile trdno oporo državi, da bo lahko sprejela ustrezne odločitve, četudi bodo presegale standarde Evropske Unije in bi jih bilo zato potrebno posebej utemeljevati.”
Raziskovalni projekt “Trans maščobe v živilih in njihov populacijski vnos” se bo začel izvajati 1. januarja 2016, saj je Inštitut za nutricionistiko že uspel zagotoviti zagonska sredstva za začetek raziskav, upamo pa tudi, da bo projekt v nadaljevanju dobil dodatno podporo iz javnih virov. Da bomo v naše vzorčenje lahko zajeli preverjanje kakovosti čim večjega števila vzorcev živil, smo ustanovili tudi poseben Sklad za preverjanje kakovosti živil, v katerega lahko prebivalci Slovenije donirajo 0.5% dohodnine. Tisti, ki bi želeli podpreti projekt, morajo o tem obvestiti svoj davčni urad najkasneje do 31. decembra. Ustrezen obrazec je dosegljiv na spletni strani Inštituta za nutricionistiko.
Če niste seznanjeni s podrobnostmi te (zdravstvene) problematike, preverite kaj so transmaščobe.
Vir: Inštitut za nutricionistiko
