Depresija je ena najpogostejših duševnih bolezni, za katero po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije WHO trpi približno 280 milijonov ljudi. Razlogov za razvoj depresije je več, že od šestdesetih let preteklega stoletja pa njen nastanek povezujejo s kemičnim neravnovesjem v možganih – še zlasti z nizkimi ravnmi serotonina.
Nova študija, objavljena v publikaciji Molecular Psychiatry, pa pravi, da je dokazov za to teorijo malo …
Simptomi depresije so različni in vplivajo na razpoloženje, čustva in sposobnost soočanja z vsakdanjim življenjem. Zdravljenje je individualno in lahko vključuje kognitivno vedenjsko terapijo, psihoterapijo in tudi uporabo antidepresivov, kot so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, ki povečujejo ravni serotonina, nevrotransmiterja, ki lahko vpliva na razpoloženje in vedenje ljudi.
Pregledali 17 študij o depresiji
Nova študija, ki jo je vodila prof. Joanna Moncrieff z londonske univerze University College London in ki je pod vprašaj postavila teorijo, da je depresija povezana s kemičnim neravnovesjem v možganih, temelji na pregledu 17 raziskav na to temo. Raziskovalci se niso posvetili raziskavam, ki vključujejo živali, prav tako se niso osredotočali na različne podtipe depresije, na primer poporodno.
“Glavno sporočilo je, da znanstveni dokazi, nabrani v več desetletjih, ne podpirajo teorije, da je depresija posledica pomanjkanja serotonina. Ker je serotonin glavna možganska kemikalija, ki naj bi bila vpletena v depresijo, in je bila v sodobnem času najbolj temeljito raziskana, to pomeni, da teorija, da je depresija posledica kemičnega neravnovesja, ni znanstveno potrjena,“ je rezultate povzela Moncrieff.
V eni raziskavi so sicer našli šibke dokaze, da nizka raven aminokisline triptofan, ki znižuje raven serotonina, lahko vpliva na ljudi, ki imajo depresijo v družini, in da lahko dolgoročna uporaba antidepresivov celo znižuje raven serotonina. Raziskovalci sicer poudarjajo, da ima tudi njihova raziskava omejitve. Kot primer so navedli, da nekatere vključene negenetske študije niso upoštevale vpliva predhodne uporabe antidepresivov in so imele majhne vzorce.
Ali antidepresivi sploh delujejo?
Po besedah vodje študije prof. Moncrieff očitno ne razumemo, “kaj antidepresivi počnejo”. “V luči tega moramo ponovno oceniti prednosti in slabosti zdravljenja z antidepresivi,“ še meni.
Čeprav rezultati pričajo o tem, da nizka raven serotonina ne povzroča depresije, zdravniki ne bodo ukinili predpisovanja antidepresivov, se je pa pojavila potreba o nadaljnjih raziskavah o njihovi učinkovitosti.
o rezultatih študije pravi prof. Andrea Cipriani, ki ni bila del raziskovalne ekipe.
“Ta študija je poskušala odgovoriti na vprašanje, ali imajo depresivni ljudje različne ravni serotonina. Avtorji menijo, da je odgovor na to vprašanje ‘ne’. Povsem drugo vprašanje pa je, ali antidepresivi delujejo. To vprašanje v prispevku ni bilo obravnavano, a obstaja nevarnost, da bi se ta študija uporabljala tudi kot odgovor na to drugo vprašanje …“
Raziskava bi lahko vplivala tudi na to, kako ljudje gledajo na uporabo antidepresivov. Morda jih bodo odslej dojemali kot del celovitega pristopa k zdravljenju in ne kot “hitro rešitev”. “Mnogi jemljejo antidepresive, ker so jim dejali, da ima njihova depresija biokemični vzrok, vendar nova raziskava kaže, da to prepričanje ni utemeljeno z dokazi,“ še pravi Moncrieff, ki meni, da je to prepričanje prispevalo k vse večji uporabi antidepresivov v zadnjih treh desetletjih. “Pacienti bi morali biti o pomanjkanju dokazov obveščeni, saj lahko le tako sprejemajo bolj informiranje odločitve o tem, ali se zdraviti z antidepresivi,“ je še dodala strokovnjakinja.
