Dan fetalnega alkoholnega sindroma (FAS) vsako leto obeležujemo 9. septembra ob 9:09 (9 minut čez 9. uro 9. dne v 9. mesecu v letu). Ta datum in ura simbolizirajo devet mesecev nosečnosti, obdobje, ko je še nerojeni otrok ogrožen z vidika rasti in razvoja pri izpostavljenosti alkoholu. Posledice take izpostavljenosti (telesne, vedenjske in nevrološke in/ali duševne motnje) so pri otroku trajne, lahko pa jih v celoti preprečimo. Treba je porušiti mit, da se otrok s težavami lahko rodi le ženski, ki je zasvojena z alkoholom.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujemo, da naj se še nerojenih otrok ne izpostavlja alkoholu, saj če alkohol pije noseča mama, ga pije tudi njen še nerojeni otrok. Zato priporočamo ženskam, da naj ne pijejo alkoholnih pijač v času nosečnosti kot tudi ne takrat, ko poskušajo zanositi. Odsvetujemo uživanje alkohola tudi v obdobju dojenja. Izbira in odločitev za tovrstno vedenje pa je lažja ob razumevanju in podpori partnerja in okolice.
Alkohol v nosečnosti vpliva na rast in razvoj. Kako lahko ukrepamo?
Alkohol lahko škodljivo vpliva na rast in razvoj zarodka in ploda kadarkoli v celotnem obdobju trajanja nosečnosti, vključno z najzgodnejšim obdobjem, ko ženska sploh še ne ve, da je noseča, vse do rojstva otroka.
»Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, prehaja z zamikom približno ene minute iz matere v otroka skozi posteljico in v njegovi krvi doseže vsaj tako visoko koncentracijo kot pri mami. Ker so otrokova jetra, kjer poteka razgradnja alkohola, še nerazvita, se alkohol pri njem presnavlja počasneje in zato tudi dlje časa kroži po njegovem telesu in nanj škodljivo učinkuje. Tudi pri dojenju preko materinega mleka alkohol prehaja z matere na otroka,«
je pojasnila dr. Barbara Lovrečič, zdravnica specialistka, nacionalna ekspertka z NIJZ.
Zapleti in posledice zaradi alkohola se lahko kažejo že med samo nosečnostjo, ob porodu ali kasneje v razvoju otroka. Med nosečnostjo lahko pride do spontanega splava, odmrtja ploda ali prezgodnjega poroda. Učinki in posledice dolgotrajnega pitja alkoholnih pijač v obdobju nosečnosti se lahko pokažejo že takoj ob rojstvu kot npr. abstinenčni sindrom (otrok je npr. razdražljiv, slabo spi, se trese in ima krče), lahko pa nastopi tudi nenadna smrt dojenčka. Otrok, ki je bil pred rojstvom izpostavljen alkoholu, se lahko rodi s prenizko telesno težo, je podpovprečne rasti, ali z vrsto prirojenih telesnih, duševnih, čustvenih in vedenjskih motenj ter učnih težav.
»Zmotno je prepričanje, da so vsi, ki so bili izpostavljeni alkoholu pred rojstvom, prizadeti v enaki meri in na enak način. Obseg posledic zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom se med posamezniki razlikuje, odvisno od tega, kdaj v nosečnosti je mati pila alkohol, od količine zaužitega alkohola, pogostosti pitja, presnove, materinega zdravstvenega stanja in njene prehrane, od ranljivosti zarodka oziroma kombinacije več dejavnikov. Večje količine zaužitega alkohola pri nosečnici in pogostejša izpostavljenost alkoholu predstavljajo večje tveganje za posledice. Dokazano je, da je alkohol toksin in teratogen, kar pomeni, da povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organa v času nosečnosti, ter tako povzroča nepopravljive in doživljenjske poškodbe, ki jih otrok ne preraste in jih ne moremo pozdraviti, se jim pa lahko v celoti zanesljivo izognemo in jih preprečimo, če nosečnica ne uživa alkohola,«
je povedala dr. Barbara Lovrečič, zdravnica specialistka, nacionalna ekspertka z NIJZ.
Nekaj napotkov za izogibanje pitju alkohola v nosečnosti:
- Če ste povabljeni na zabavo in ne veste, ali bo na voljo brezalkoholna pijača, jo prinesite s seboj.
- Pridite na zabavo kasneje in jo zapustite prej.
- Pijte samo brezalkoholne pijače, če dvomite o prisotnosti alkohola v pijači, pijte raje vodo.
- Če vam ponujajo alkoholno pijačo, jo vljudno zavrnite, ni vam treba razlagati, zakaj ne želite piti alkohola.
- Izogibajte se točilnemu pultu in se zamotite, npr. plešite ali se drugače družite.
- Če menite, da ste v skušnjavi glede alkohola, zapustite zabavo.
- Pod nobenim pogojem ne pijte alkohola.
Kako se pri otroku kažejo posledice izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom?
Spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD) je skupno ime za različne negativne razvojne posledice pri otroku, ki je bil izpostavljen alkoholu pred rojstvom in vključujejo telesno, nevrološko in/ali duševno prizadetost. Poznamo več različnih oblik fetalnih alkoholnih motenj, od blažjih, ki se pogosto odražajo kot vedenjske motnje, do najtežje oblike oziroma fetalnega alkoholnega sindroma (FAS).
Osebe s FAS so manjše rasti (npr. imajo manjšo hrbtenico in glavo, rastejo počasneje), imajo manj razvite nekatere organe (npr. možgani so manjši, nekateri deli niso razviti; imajo prizadet sluh, vid, govor), imajo značilen videz obraza (majhen obseg glave in srednji del obraza, manjše očesne jamice, ploske ličnice, ortodontske nepravilnosti zobovja, tanjšo zgornjo ustnico, kratek nos, anomalijo uhljev ipd.).
»Zaradi manjših in nerazvitih možganov je pri osebi s FAS prisotna duševna manjrazvitost, ki jo spremlja pomanjkljiva sposobnost funkcioniranja v vsakdanjem življenju. Pogosto gre za osebe s posebnimi potrebami, ki niso sposobne samostojnega življenja, saj imajo težave z učenjem najpreprostejših stvari, motnje spomina in pozornosti ter govora, motnje učenja, težave s sledenjem navodil, težave z nadzorom svojega vedenja (so hiperaktivni, impulzivni, kljubovalni), kar posledično lahko vodi do zgodnejših prekinitev in opustitev šolanja, pa tudi drugih težav. Poleg tega lahko alkohol povzroča še prirojene napake na srcu, ledvične, jetrne in kostne okvare (zraščene kosti na zgornjih okončinah, prstih rok in nog ipd.), kar pomeni, da oseba potrebuje tudi doživljenjsko zdravstveno oskrbo zaradi zdravstvenih težav, saj so težave trajne in nepopravljive oz. neozdravljive,«
je izpostavila dr. Mercedes Lovrečič, zdravnica psihiatrinja z NIJZ, in opozorila, da so možgani kompleksen organ, ki se prične razvijati v prvih tednih nosečnosti in je izredno občutljiv na učinke alkohola. Tako imajo osebe s FASD zaradi zaustavljenega ali nepopolnega duševnega razvoja dejansko težave s kognitivnimi, govornimi, motoričnimi in socialnimi sposobnostmi, njihove razvojne, socialne in čustvene stopnje pa so ob enaki kronološki starosti v primerjavi z osebami brez FASD slabše.
Pomembno je zgodnje prepoznavanje
Zgodnje prepoznavanje in strokovna pomoč lahko pripomorejo k večji kvaliteti življenja, vključno z boljšim obvladovanjem sekundarnih težav s področja duševnega zdravja. Osebe z motnjami zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom imajo tudi večje tveganje za zasvojenost z alkoholom in/ali drugimi psihoaktivnimi snovmi in za duševne motnje. »Čeprav je preprečevanje fetalnega alkoholnega sindroma in drugih fetalnih alkoholnih motenj zelo preprosto in učinkovito, predstavlja alkohol še vedno enega glavnih vzrokov za duševno manjrazvitost v razvitem svetu. Po nekaterih ocenah tretjina žensk v nosečnosti pije alkohol in nekateri otroci se bodo rodili z naštetimi motnjami,« ugotavlja dr. Mercedes Lovrečič, zdravnica psihiatrinja z NIJZ.
100 % zaščita je nosečnost brez alkohola
Vsaka spolno aktivna ženska v rodni dobi, ki pije alkohol in ne uporablja kontracepcije, ima tveganje za alkoholu izpostavljeno nosečnost. Že manjše količine popitega alkohola med nosečnostjo lahko povzročijo posledice pri otroku, verjetnost za poškodbe zarodka oziroma ploda je sicer večja ob pogostejšem pitju alkohola in ob pitju večjih količin alkohola ob eni priložnosti (t. i. popivanju).
»V nosečnosti tudi ni varne alkoholne pijače, saj so vse pijače, ki vsebujejo alkohol, nevarne! Pomembno je, da vemo, da alkohol ni samo v vinu, šampanjcu, pivu, žganju, vodki, rumu, likerjih, ampak je tudi v mešanih alkoholnih gaziranih pijačah (npr. brezer), mešanicah piva in limonade oz. oranžade (npr. radler), manjše količine alkohola pa so prisotne tudi v nekaterih »brezalkoholnih« pivih in sladicah ter v posameznih zdravilih. V nosečnosti tudi ni varnega časa pred škodljivimi učinki alkohola! Zaradi učinkovanja alkohola že na same moške in ženske spolne celice pred zanositvijo, pa alkohol negativno vpliva tudi na zanositev,«
je povedala mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, zdravnica, specialistka javnega zdravja z NIJZ.
Vse poškodbe in motnje pri otroku zaradi alkohola so nepopravljive in trajne, torej doživljenjske. Vendar jih lahko zelo enostavno in v celoti preprečimo tako, da ženska v času načrtovanja nosečnosti (da ne izpostavlja otroka alkoholu, ko še ne ve, da je noseča) in med nosečnostjo ne uživa alkohola. Parom, ki so spolno aktivni in pijejo alkohol, svetujemo, da pijejo v mejah manj tveganega pitja in da uporabljajo zanesljivo zaščito pred nosečnostjo, s čimer se izognejo nevarnosti izpostavljanja otroka alkoholu pri nenačrtovani nosečnosti.
Kako je pri nas?
Po svetu živi na milijone oseb, katerih kakovost življenja je slabša zato, ker so njihove matere pile alkohol v času nosečnosti.
»Koliko je takih oseb v Sloveniji, natančno ne vemo, uradni podatki pa sicer prikazujejo majhne številke (po podatkih NIJZ, Perinatalnega informacijskega sistema, se je v Sloveniji v obdobju 1997–2014 rodilo 20 otrok, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi materinega pitja alkohola, med njimi 13 z diagnozo FAS). Je pa dejstvo, da je slovenska družba zelo tolerantna do pitja alkohola, zaskrbljujoče pa so tudi ugotovitve, da pije večina odraslih žensk, da beležimo celo naraščanje visoko tveganega pitja med mladimi ženskami – torej potencialnimi bodočimi materami, da je veliko nosečnosti nenačrtovanih in da več kot tretjina nosečnic poroča, da vsaj enkrat v nosečnosti posežejo po alkoholni pijači. Zato je velika verjetnost, da je takih oseb v Sloveniji precej več kot kažejo uradni podatki, saj se lahko te težave skrivajo pod drugimi diagnozami ali pa preprosto niso prepoznane (različne in nespecifične motnje)»,
opozarja mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ, zdravnica, specialistka javnega zdravja z NIJZ.
Podiramo mite. Ali ste vedeli? Miti in resnice o alkoholu.
V nosečnosti je dobro spiti kozarec vina. Ne drži. Ravno nasprotno, alkohol je toksičen in teratogen.
Med dojenjem pitje alkohola (npr. piva) pomaga pri dojenju. Ne drži. Alkohol preko materinega mleka prehaja v otroka in mu škodi.
Za slabokrvnost pomaga rdeče vino. Ne drži. Ravno nasprotno, dolgotrajno alkohol povzroča slabokrvnost.
Foto: NIJZ