V tujini se preskuša nova možnost zdravljenja z bakteriofagi, imenovanimi tudi fagi. Prof. dr. Bojana Beovič, dr. med., v nadaljevanju pojasnjuje, kako je z odpornostjo bakterij na antibiotike v Sloveniji.
Ponavljajoča vnetja, ki jih antibiotiki niso več pozdravili
“Iz spanja me zbudijo strašne bolečine. Kot bi mi čistili koreninski kanal brez anestezije. Uho je povsem vneto, včasih iz njega kaplja kri,” je za CNN povedala Cynthia Horton. Njen imunski sistem je najprej oslabil boj z lupusom, kasneje pa sta ga uničila radio- in kemoterapija, ki ju je bila deležna leta 2003, po operaciji raka v ušesu. vnetja ušes, kateremu je sledilo zdravljenje z antibiotiki, so po tem postala njena stalnica. Leta so tekla, njena bakterijska vnetja pa se na zdravljenje z antibiotiki niso več odzivala, zato ji je bilo pogosto le malo ali pa nič lažje.
Na antibiotike odporne bakterije lahko povzročajo kronične infekcije, ki trajajo mesece ali celo leta,
pravi Dwayne Roach, profesor infekcijskih bolezni in imunologije na državni univerzi v San Diegu.
V iskanju novih možnosti zdravljenja bakterijskih okužb
Lani so Horotonovi ponudili novo možnost zdravljenja z virusi, imenovanimi bakteriofagi (fagi), ki so namenjeni iskanju, napadanju in uničevanju bakterij. Mikroskopski fagi so že rešili življenja bolnikov, okuženih z bakterijami odpornimi na antibiotike in se preskušajo v kliničnih raziskavah kot rešitev za naraščajočo globalno težavo protimikrobne rezistence.
Zaradi protimikrobne rezistence vsako leto umre približno pet milijonov ljudi. Do leta 2050 naj bi se to število zvišalo na deset milijonov – to pomeni vsake tri sekunde ena oseba.
Prof. dr. Beović, koliko je znanega o zdravljenju bakterijskih okužb s fagi?
Je nekaj znanega, je tudi nekaj izkušenj, tudi z zdravljenjem okužb z odpornimi bakterijami, a je še vedno veliko tudi neznanega.
Zaenkrat ni velikih raziskav, objavljeni so bolj posamezni primeri ali serije, več se dogaja na vzhodu Evrope (Rusija, Gruzija, Poljska…), od koder ni veliko poročil. Fagi so v nekaterih primerih očitno učinkoviti, vsaj pri topični rabi, niso pa rešena vprašanja glede načina uporabe, treba jih je tudi posebej pripraviti, takoj aplicirati. Zaenkrat to ni zdravilo, ki bi ga poslali na drugi konec sveta v škatlici in tako omogočili bolniku zdravljenje.
V članku je omenjeno, da so tako zdravljenje v ZDA že uporabili. Kaj pa v Evropi, morda pri nas?
Tudi v Evropi so posamezni centri poleg vzhodne Evrope, pri nas jih, kot je meni znano, še nismo uporabili, smo pa imeli bolnike, ki so terapijo prejemali drugje.
Kako je pri nas z bakterijami, ki so odporne na antibiotike? Je tega veliko? Kako zdravite take okužbe?
Nekaterih uspemo pozdraviti z različnimi kombinacijami, včasih se bolnik tudi sam pozdravi, premaga okužbo, se pa zgodi, da tudi nimamo nobene možnosti.
Pri katerih okužbah najpogosteje prihaja do protimikrobne rezistence? Sečila? Ušesa? …?
Mikrobna odpornost ni vezana na okužbe posameznih organov. Predvsem se pojavlja pri različnih bolnišničnih okužbah na vseh organih, tudi vnetja osrednjega živčevja, ki so jih povzročile zelo dporne bakterije, moramo včasih zdraviti. To je res zelo težko. Pri zunajbolnišničnih okužbah pa je res največji problem z okužbami sečil, pa s kroničnimi ranami na primer.
