Blaga odstopanja so sprejemljiva, nenadni padec vrednosti ali dolgotrajno nizek krvni tlak pa velja za bolezen. Imenujemo jo hipotenzija, diagnosticiramo pa jo, kadar vrednosti sistoličnega in diastoličnega tlaka padejo na 90/60 ali niže.
Slabost, utrujenost, občutek praznine v glavi, omotica, upad zbranosti, môten vid, pospešeno in plitvo dihanje, hladna in bleda koža ter žeja so le nekateri izmed simptomov hipotenzije. Ta povzroča tudi nezadostni pretok krvi do srca, možganov in drugih vitalnih organov, v najhujšem primeru pa privede do hipovolemičnega šoka.
Hipotenzija lahko kaže na resne zdravstvene težave
Hipotenzija, ki ne izzove nobenih simptomov in se pojavlja pri zdravih osebah, običajno ni nevarna in ne zahteva zdravljenja. Če pa se pojavijo simptomi, lahko hipotenzija kaže na resnejše zdravstvene težave, kot so:
- dehidracija zaradi nezadostnega vnosa ali čezmerne izgube tekočine. Zmanjšana količina tekočine manjša tudi volumen krožeče krvi, to pa povzroči znižanje krvnega tlaka;
- pomanjkanje vitaminov B9 in B12, brez katerih ne nastaja dovolj eritrocitov, rdečih krvnih celic, ki pomembno vplivajo na vzdrževanje krvnega tlaka;
- hormonske motnje: hiper- ali hipotireoza, nizke ravni sladkorja v krvi ali adrenalna insuficienca (primarna odpoved nadledvičnih žlez);
- srčne bolezni: bradikardija (upočasnjen srčni utrip), dilatacija (razširjenje) krvnih žil, srčna kap;
- vročinska izčrpanost in vročinski udar, pri čemer pride zaradi močnega znojenja in hudega bruhanja do izgube tekočine in zmanjšanja volumna krvi, kar povzroči padec krvnega tlaka.
Do hipotenzije lahko pride tudi zaradi:
- nosečnosti, med katero se krvožilni sistem razširi, krvni tlak pa postopoma znižuje;
- zdravil proti parkinsonovi bolezni, alfa- in betazaviralcev, tricikličnih antidepresivov, viagre.
Še bolj kot kronično nizek krvni tlak je nevaren nagel padec krvnega tlaka. Med vzroke za to vrsto hipotenzije spadajo:
- nagla izguba krvi,
- huda dehidracija zaradi bruhanja, driske ali mrzlice,
- sepsa,
- hude alergijske reakcije,
- srčne bolezni, kot je srčno popuščanje.
Najtežja oblika hipotenzije je hipovolemični šok
Hipovolemični šok, do katerega pride zaradi zmanjšanja celotnega volumna krvi, je najhujša oblika hipotenzije. Vzroki za zmanjšan volumen krvi so običajno močno krvavenje ob poškodbi, operaciji ali pretrganju organov, obsežne opekline, anafilaktični šok in zastrupitev krvi. Do hipovolemičnega šoka lahko pride tudi zaradi hude dehidracije organizma, ki jo povzročita bruhanje in driska. Vse te motnje povzročajo nezadostno oskrbo tkiv s kisikom in njihovo propadanje, postopno odpoved organov in na koncu smrt. Zato je treba pravočasno prepoznati simptome naglega padca krvnega tlaka in nemudoma začeti zdravljenje.
Foto: Pexels, Pixabay