Tako opozarja specialist družinske medicine in direktor ZD Kamnik Sašo Rebolj, dr. med., s katerim smo se pogovarjali o reorganizaciji nujne medicinske pomoči (NMP), ki predvideva zmanjšanje števila NMP in organizacijo NMP v tako imenovanih satelitskih centrih. Več o načrtih reorganizacije, je povedal minister za zdravje Daniel Bešič Loredan.
Da bi reševali nekaj kar ne deluje, se ruši nekaj kar deluje
Osnovni problem, ki je privedel do reorganizacije, naj bi bil pomanjkanje kadra v urgentnih centrih, razlaga Rebolj, ki meni, da se je treba vprašati, zakaj je kader iz urgentnih centrov sploh šel – zaradi težkih delovnih razmer. Kot drugo pomembno vprašanje pa izpostavi, koliko je h težkim delovnim razmeram v urgentnih centrih, torej v mestih, ki imajo bolnice (denimo Novo mesto, Celje, Maribor), prispevala ukinitev splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) in preusmeritev vseh bolnikov v urgentne centre. “Tja bolniki pridejo lahko po lastni presoji, in tako se lahko zgodi, da bolnika z bolečino, banalnim zdravstvenim stanjem, obravnava profesor interne medicine, kardiologije …, čeprav bi ga lahko obravnaval specialist družinske medicine, na “periferni” urgenci,” je slikovit Rebolj.
Dodaja, da se mu zdi nenavadno, da se zaradi neučinkovite organizacije in kadrovske problematike v urgenci na enem koncu Slovenije skuša rušiti nekaj, kar na drugem koncu Slovenije dela dobro. Strinja se, da je treba optimizirati obravnavo pacientov in na drugi ravni tudi delovne pogoje za osebje, ki delajo v urgentnih centrih, vendar kot že zdaj kaže, način, na katerega se to skuša rešiti, ni najbolj učinkovit, saj se zmanjševanje števila enot NMP ne obnese: ne gre se le za to, kakšen je izid obravnave – ali človek preživi ali ne – gre se tudi za humanost obravnave. “Večurno čakanje v urgentnih centrih ni humano. V urgentnih centrih zaposleni seveda niso krivi za gnečo in morajo imeti zagotovljene normalne delovne pogoje, a ukinjanje enot NMP bo s slabšo dostopnostjo težko pripomoglo k izboljšanju obravnave bolnikov in še poslabšalo delovne pogoje za osebje urgentnih centrov,” pravi Rebolj.
Kljub povabilu nihče ni prišel pogledat kako delajo
Sogovornik spomni, da se je reorganizacija NMP začela 2015. “Sporno je, da v teh osmih letih nihče, niti en član prvotne skupine za reorganizacijo niti nihče iz trenutne skupine, ni prišel pogledat specifik terena, opremljenosti in organizacije dela naše ustanove. Vodja delovne skupine ministrstva za prenovo nujne medicinske pomoči Gregor Prosen, je za časopis Večer celo dejal, da imamo v enotah NMP v Žalcu, Grosupljah in Kamniku le EKG, pulzni oksimeter ter napotnico. Nikoli pa ni pokazal interesa, da bi prišel pogledat kako stvari dejansko stojijo, čeprav ga je naša vodja NMP povabila na ogled. Ta bi namreč razkril, da imamo v ZD Kamnik cel trakt zdravstvenega doma namenjen NMP, imamo 21 zaposlenih, šest ambulant, ultrazvok, laboratorij za biokemijske preiskave, rentgen. Organizacija dela poteka tako, da zdravnik, ki dela v urgenci, nikoli nima sočasno ambulante, vedno imamo zdravnike posebej razpisane. Zdi se nekorektno, da nas tako diskreditira vodja skupine, ki jo imenuje ministrstvo. Satelitski urgentni centri ne predvidevajo takorekoč ničesar, kar mi v ZD Kamnik še nimamo,” je odločen Rebolj. Pove, da večino primerov, ki pridejo v njihovo dežurno ambulantno obravnavajo sami, delež bolnikov pa bo vedno napoten naprej – to so tisti, ki potrebujejo specialistično obravnavo, operacijo, sprejem v bolnišnico. Ampak gre za manjši delež bolnikov ki obiščejo našo NMP, poudarja.
To je nehumano
Glavni problem pri zmanjševanju števila NMP v zdravstvenih domovih Sašo Rebolj vidi v bistvenem poslabšanju dostopnosti do zdravnika. Kot opozarja, NMP ne pokriva samo nujnih stanj v smislu prometnih nesreč in srčnih zastojev, ampak cel spekter stanj, bolečin in stisk. Četudi gre le za prestrašenost, ker človek-laik ne ve, ali je njegovo stanje nujno ali ne, dodaja.
Opredeljevanje kaj je nujno stanje in prikazovanje statističnih podatkov, da 85 odstotkov obravnav v urgentnih centrih ni nujnih, in bi jih lahko obravnavali osebni zdravniki, je manipulacija še meni sogovornik. “Po zavarovalniških definicijah je nujnih stanj izrazito malo: to so storitve, katerih opustitev bi pomenila smrt ali trajno poslabšanje zdravstvenega stanja. Če kot primer navedemo bolnico z vnetim mehurjem, ki jo v petek popoldne začne močno peči, na pet minut jo tišči na vodo, v urinu ima kri, boli jo … Naj taka oseba res čaka do ponedeljka, da bo šla do svojega zdravnika? Vnet mehur seveda ni nujno stanje, ampak ni humano, da bi moral tak bolnik trpeti več dni, da se mu pomaga,” je kritičen Rebolj. “Gre lahko za tako hude bolečine, da je vsaka ura nevzdržna. Podobno velja za vse druge bolečine ali strah, ko ne veš, ali doživljaš srčni infarkt, pljučno embolijo ali zgolj napad tesnobe, in tega brez preiskav ne more potrditi niti zdravnik.”
Bolnike kriminaliziramo
Sašo Rebolj opozarja, da stroka ne more pričakovati, da bodo bolniki sami ocenili, kako resno je njihovo zdravstveno stanje. “Ne smemo kriminalizirati bolnikov, da z obiskovanjem urgentnih ambulant delajo gnečo. Mi imamo na voljo celotno diagnostiko, da ocenimo, kako resno je zdravstveno stanje in ne moremo pričakovati, da bo bolnik brez medicinskega znanja nujnost svojih težav ocenil pravilno kar sam.” Se pa strinja, da se bolnikom zaračuna »nerazumljive« storitve, kot so denimo odstranjevanje klopa, več mesečne težave, ki se niso poslabšale … ampak, kot pravi, je teh primerov izjemno malo. “Gre pravzaprav za posamezne primere.“
Od Domžal do Velenja brez nujne medicinske pomoči?
Zmanjševanje števila NMP negativno vpliva še na en vidik urgentne pomoči, še pravi Sašo Rebolj: v primeru nujnih stanj, takih, ki zahtevajo čim hitrejšo zdravniško intervencijo, se bo dostopni čas bistveno podaljšal. Pove, da reševalci do večine pacientov pridejo v nekaj minutah. Če bi prihajali iz Domžal, kjer je po delovnem osnutku predviden najbližji satelitski urgentni center, bi potrebovali najmanj 14 minut – če gre za nekoga iz Kamnika, kaj šele okolice. “V NMP Kamnik pokrivamo tudi območja izven Kamnika, nekateri živijo v hribih ali 30 kilometrov dolgi Tuhinjski dolini … Če se ukineta NMP Kamnik in Nazarje, od Domžal do Velenja ne bo nobene urgentne enote z zdravnikom. To je pa zelo široko področje z zelo dolgimi dostopnimi časi.“
Podobno velja tudi za Gorenjsko: če se uresniči predlagana mreža NMP, ne bo enote z zdravnikom od Jesenic do meje z Italijo, vključno s Kranjske goro, ki je pomembna turistična destinacija. Glede na razporeditev, je predvideno reševalno vozilo z reševalcema (zdravstvenim tehnikom/ diplomiranim zdravstvenikom) vendar brez zdravnika. Ti pa ne smejo zdraviti, postavljati diagnoz in predpisovati zdravil, opozarja Rebolj.
Trenutno izgleda, kot da je mreža predvidenih NMP v osrednji Sloveniji postavljena predvsem tako, da bi satelitski centri prestregli bolnike, da ne bi še bolj obremenili urgentnega centra v Ljubljani in ne z namenom izboljšanja zdravstvene oskrbe za bolnike.
Sašo Rebolj, dr. med., spec. družinske medicine, direktor ZD Kamnik
