“Ali ženska ve, ko pride v menopavzo?” se sprašuje naša bralka. Stara je 45 let, z rednimi menstruacijami, ki so sicer šibkejše od drugega poroda, močno tudi čuti ovulacije. “Če vse to štima, potem najbrž še ni skrbi,” razmišlja bralka987.
Moderator največjega medicinskega foruma Ginekologija in porodništvo, mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar je bralki pojasnil, da je menopavza definirana kot odsotna menstruacije več kot 12 mesecev. “Po tem, ko mine 12 mesecev od zadnje menstruacije, krvavitev ženska ne sme več imeti in v primeru, da se po tem obdobju kdajkoli pojavi, je to krvavitev treba raziskati v relativno kratkem času (mesec, dva),” pravi.
“Verjetno vas bolj zanima, kako vedeti, da ste v obdobju prehoda v menopavzo, kar ginekologi imenujemo klimakterij,” je dodal. To je po besedah sogovornika žal precej manj definirano obdobje, ki lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let. “V njem se začnejo pojavljati različne težave kot so neredni ciklusi, lahko podaljšane krvavitve, motnje spanja, koncentracije, vročinski polivi ipd.”
Pri bralki, ugotavlja specialist ginekolog in porodničar, očitno še ne gre ne za eno ne za drugo.
Menopavza in pojav inkontinence
Uporabnico zdravjeza je zanimalo, če se v času menopavze “sposobnost delovanja mehurja res lahko zmanjša oziroma se pojavi inkontinenca? Se stanje kasneje umiri?”
Odgovor na vaše vprašanje ni preprosto samo da ali ne, pravi mag. Stanko Pušenjak, dr. med.
“V menopavzi upade raven estrogenov in organi ter tkiva, ki jim estrogeni dajejo elastičnost in voljnost začnejo izgubljati te lastnosti, zato se skrčijo, ohlapnijo in se jim zmanjša tudi odpornost na zunanje vplive. Spremembe zadevajo tako neposredno rodila (maternico, nožnico, spolovilo kot tudi sečila, dojke, celokupno mišičje in po daljšem času tudi ožilje, kosti in vezi. Procesu bi lahko sicer rekli tudi pospešeno staranje. Določene slabosti določenih organov in tkiv, ki so v času reproduktivne dobe doživela določene poškodbe, posledice teh poškodb bolj občutijo kot nepoškodovana tkiva in organi. Tako se pri ženskah, ki so večkrat rodile, pogosteje pojavijo spremembe na sečilih, ki pri nekaterih vodijo tudi v inkontinenco, ni pa nujno,” pojasnjuje.
Pa rešitve? “Če gre zgolj za anatomsko spremembo, le to lahko do določene mere popravljamo kirurško, če so okvare prisotne na oživčenju ali pa jih povzročajo drugi zunanji vplivi (infekcije sečil) ali neustrezne navade pri hidraciji in odvajanju urina, pa so včasih rešitev zdravila, včasih pa le usmerjeno ‘treniranje mehurja’,” odgovarja ginekolog.
Imate vprašanje iz področja ginekologije in porodništva? Postavite jih na najbolj branem forumu Med.Over.Net ABC Ginekologije in porodništva, na katere redno odgovarja asist. mag. Stanko Pušenjak.
