Neželeni učinki zdravil? Tako jih prijavite

Čeprav je varnost zdravil temeljito preverjena, je nekatere neželene učinke mogoče odkriti šele, ko je zdravilo na trgu in se uporablja v praksi.

Stranski učinki zdravil so lahko neprijetni, lahko tudi nevarni. O njih je nujno poročati in tako preprečiti dodatne in nepotrebne zaplete.

Vsak odrasel, ki občasno jemlje zdravila, je že naletel na kakšen stranski učinek vzetega zdravila, ki je lahko bil neprijeten, a ni povzročal večjih težav. Ne zgodi pa se redko, da pride tudi do resnejših nezaželenih učinkov.

Kakšni so pričakovani stranski (nezaželeni) učinki, lahko preberemo na v informacijah in navodilih, ki jih najdemo v vsaki škatlici. Ko jih opazimo, se pogovorimo s svojim zdravnikom, farmacevtom ali drugim zdravstvenim delavcem in jih po posvetu sporočiti naprej. Le tako se bodo negativni učinki ugotovili, odpravili ali se bo zdravilo v skrajnem primeru umaknilo iz uporabe.

Zakaj je potrebno poročati o učinkih zdravil

Zdravljenje z zdravili prinaša tudi določena tveganja, ki so lahko posledica nezaželenih učinkov zdravil. Z namenom, da se negativni učinki preverijo in odpravijo morebitne negativne posledice, je pomembno o tem poročati.

Slovenija je del mreže EU, ki zbira podatke o nezaželenih učinkih zdravil. Podatki se zbirajo v skupni bazi EudraVigilance, ki se redno pregleduje in po potrebi odkriva varnostna tveganja.

Poročila poslana s strani zdravstvenih delavcev in bolnikov so eden od načinov spremljanja zdravila v celotnem obdobju njegove uporabe, tudi po tem, ko so klinične študije že zaključene in je zdravilo v uporabi. Ti podatki so dragoceni pri oceni morebitnega tveganja. Zato JAZM (Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke) in NIJZ redno zbirata podatke, ki jih sporočata naprej v skupno bazo.

Kdo mora in kdo lahko poroča o negativnih učinkih zdravil

Po Zakonu o zdravilih in Pravilniku o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini, morajo zdravstveni delavci obvezno poročati najkasneje v 15 dneh od ugotovitve domnevnega neželenega učinka zdravila. Zdravstveni delavci to sporočijo Nacionalnemu centru za farmakovigilanco.

O domnevnem neželenem učinku zdravila lahko poroča tudi bolnik (skrbnik, negovalec) sam. V tem primeru JAZM svetuje, da se predhodno pogovori s svojim zdravnikom, farmacevtom ali drugim zdravstvenim delavcem, ki mu lahko pomaga pri dodatnih informacijah za oceno vzročne povezanosti z zdravilom.

Za spremljanje varnosti zdravil je pomembno vsako poslano poročilo. Če sumite, da se je pri vas/vašem bolniku pojavil neželeni učinek, ki je morda povezan z zdravilom, vas prosimo, da o tem poročate,” JAZM nagovarja zdravstvene delavce na svoji spletni strani.

Kako poročati

Nezaželene učinke zdravil se poroča na Uppsala Monitoring Centre, neprofitno organizacijo, ki sta ga ustanovila SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) in švedska vlada.

Poročilo lahko vsak odda preko spletnega obrazca (primaryreporting), tiskanega obrazca, ki si ga lahko prenesete iz spletne strani jazmp.si in pošljete na naslov JAZM ali na e-naslov [email protected].

V poročilu se opiše vse simptome ali neželene učinke, ki so se pojavili in za katere se sumi, da jih povzroča zdravilo, ki ga je bolnik uporabljal ter kaj se je zgodilo. Vpiši se laboratorijske izvide, opravljene diagnostične postopke, podrobnosti o uporabljenih zdravilih in datume njihove uporabe. Pomembno je, da se vpiše dovolj podatkov o zdravilih, da strokovnjaki v nadaljevanju postopka lahko povežejo informacije in ugotavljajo nastale neželene učinke.

Kje si lahko ogledate podatke o negativnih učinkih zdravil

Podatki za Slovenijo so javno dostopni na spletni strani adrreports.eu, Evropske agencije za zdravila (EMA). Na abecednem seznamu lahko izberete določeno zdravilo in vidite, koliko je bilo potrjeni negativnih stranskih učinkov, kako so bili vezani na starostne skupine, spol in kdo je o njih poročal. Podobno kot za zdravila, velja tudi v primeru trenutno aktualnih cepiv.

Avtor
Piše

Andreja Verovšek

Zdravje, preventiva, dobri odnosi in ustvarjanje pogojev za lepše življenje so področja, ki jih raziskujem in na njih aktivno delujem od leta 1999. Po osnovni izobrazbi univ. dipl. soc. del., nadaljevala z delom na področju PR in marketinga za družbeno odgovorne projekte (mag. poslovnih znanosti), danes nadaljujem študij telesno usmerjene psihoterapije. Imate komentar na članek? Pišite nam na [email protected].
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,508
17.11.2024 ob 14:47
298,605
24.11.2024 ob 16:07
113,059
24.11.2024 ob 12:49
Preberi več

Več novic

New Report

Close