La Roche-Posay je ob podpori Združenja slovenskih dermatovenerologov v mesecu maju v petih slovenskih mestih organiziral brezplačen pregled kožnih znamenj. Za pregled se je bilo treba prijaviti. Slovenci se očitno zavedamo, kakšno nevarnost predstavlja izpostavljenost soncu, saj so bili vsi termini v vseh mestih zasedeni v pičlih dveh do treh dneh.
Kot smo izvedeli, so v Ljubljani opravili 187 pregledov in odkrili pet sumov na melanom, ki sicer predstavlja zgolj 3 odstotke vseh kožnih rakov, je pa ravno melanom tisti, ki povzroči največ smrti. Pri nas umre okoli 125 ljudi na leto.
Vsako leto za 2,5 odstotka več obolelih
Po podatkih nacionalnega Registra raka za kožnim melanomom zboli letno več kot 600 oseb, število obolelih pa se poveča vsako leto še za 2,5 %, kar je največ med vsemi raki. “Preživetje se je v zadnjem obdobju znatno izboljšalo in danes že več kot 90 % bolnikov preživi več kot pet let po diagnozi,“ pravijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI), kjer poudarjajo tudi pomen samopregledovanja in pravočasnega zdravljenja. “V prvem valu epidemije COVID-19 je bilo diagnosticiranih 35 % manj melanomov kot pred epidemijo in tega manka diagnoz iz leta 2020 do konca lanskega leta še nismo nadoknadili.“
Kako poteka zdravljenje?
Skoraj vsi slovenski bolniki z melanomom, ki jim je bilo zaradi napredovane bolezni predlagano kirurško zdravljenje bezgavk, sistemsko zdravljenje ali obsevanje, so obravnavani na Onkološkem inštitutu Ljubljana. “Kirurgi onkologi opravimo t.i. biopsijo varovalne bezgavke sočasno s ponovnim izrezom brazgotine. Tako preprečimo lokalno ponovitev bolezni in omogočimo natančnejšo opredelitev stadija bolezni ter molekularnih značilnosti tumorja. Skupno tako kar 88 % bolnikov z novoodkritim kožnim melanomom potrebuje zgolj kirurški poseg ali dva. Kirurgija kožnega melanoma se v zadnjem desetletju znatno spreminja. V zadnjih letih pogosteje opravljamo biopsijo varovalnih bezgavk, redkeje pa izpraznitev celotne bezgavčne lože zaradi zasevkov v bezgavkah. Vzrok so spremenjena priporočila obravnave teh bolnikov ob napredku sistemskega in tarčnega zdravljenja ter imunoterapije. Kirurgija melanoma se tako razvija v smeri selektivnih, ciljanih posegov namenjenih bolnikom s stadijem III ali IV bolezni in bo v bodoče, podobno kot radioterapija, služila izboljšanju učinkovitosti sistemskega zdravljenja,“ je razložila doc. dr. Barbara Perić, dr. med., specialistka kirurgije na OI.
Tarčno zdravljenje in imunoterapija preprečujeta ponovitve bolezni ter podaljšujeta preživetje. “Sistemsko zdravljenje melanoma se je v zadnjih letih močno spremenilo, ne samo pri napredovali bolezni, temveč tudi dopolnilno zdravljenje, kjer sta se uveljavila tarčno zdravljenje in imunoterapija. Slednja se uveljavlja v čedalje bolj zgodnjih oblikah melanoma. Omenjena zdravljenja dopolnilno preprečujejo ponovitve bolezni, pri napredovali bolezni pa močno podaljšajo preživetja in pri tretjini bolnikov vodijo tudi do zazdravitev, kar so pokazala dolgoletna spremljanja. Zadnji objavljeni rezultati raziskav so nam prinesli tudi podatke o tem, kako je najbolje nizati vrste zdravljenja pri napredovali bolezni, da so ta kar najbolje učinkovita,” pa pravi predstojnica Sektorja internistične onkologije na OI prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med”
