Po podatkih inštituta za tržne raziskave IMS Health v Nemčiji vsako leto prodajo štiri milijone škatlic pastil za vneto grlo, ki vsebujejo antibiotični učinkovini fusafungin in tirotricin. Ker so po navadi virusi tisti, ki povzročajo prehlad in boleče grlo, je to nesmiselno, a tudi nevarno. Strokovnjaki namreč že dalj časa svarijo pred vse večjo odpornostjo mikroorganizmov na antibiotike, kar je tudi rezultat neodgovornega jemanja zdravil.
Pri nas do antibiotikov le z receptom
“V naših pastilah za grlo lahko najdete le antiseptike in lokalne anestetike, tako da na trgu v prosti prodaji zagotovo ne boste dobili nobenega antibiotika za lokalno ali sistemsko uporabo. Tudi antibiotične kreme brez recepta ni mogoče dobiti,” je povedala magistra farmacije in strokovna vodja Dolenjskih lekarn, Andrea Šetina, ki jemanje tovrstnih pastil odsvetuje. “Vemo, da je antibiotična rezistenca zelo velik javnozdravstveni problem po celem svetu, zato moramo biti zelo previdni in antibiotike uporabljati le takrat, ko je to nujno potrebno. Verjamem, da strokovnjaki preventivni uporabi antibiotikov nasprotujejo, tudi če gre samo za lokalno uporabo.”
Pri omenjenih učinkovinah, fusafunginu in tirotricinu, sicer ni bilo dokazno, da bi se razvila odpornost mikrobov. “Se pravi, da gre za učinkovini, pri katerih mikroorganizmi še niso našli načina, kako razviti odpornost, vendar vemo, da se lahko to še spremeni. Tirotricin je sicer polipeptidni antibiotik, sestavljata ga dve sestavini – tirocidin in gramicidin. Prvo uniči bakterijo, drugi pa zavira njihovo rast. Gre za učinkovito zdravilo, katere slabost pa je njegova toksičnost. Škoduje zdravim krvnim celicam, zato se uporablja le lokalno. Na srečo ima nizko topnost in je peptid, kar pomeni, da se v želodčnem soku razgradi, zato ne pride do sistemske absorpcije. Fusafungin se uporablja tudi proti nosnim okužbam. Leta 2016 so ga umaknili z evropskega trga zaradi možnosti hudih alergijskih reakcij. Kot vidimo, pa se še vedno trži …”
“Okužbe grla so zelo pogosto virusnega izvora, lahko pa boli tudi zaradi hlapenja želodčne kisline, kajenja … V določenih primerih gre lahko tudi za bakterijsko angino, ki jo zdravimo s sistemskimi antibiotiki v obliki tablet za odrasle in sirupa za otroke. Ne vidim nobenega razloga, zakaj bi se uporabljali antibiotiki za lokalno uporabo v grlu. Težave v grlu uspešno rešujemo z učinkovinami, ki delujejo antiseptično ali z lokalnimi anestetiki.”
Andrea Šetina
Tudi na naših prodajnih policah sporni izdelki
Spornih pastil pri nas torej ni, je pa možno kupiti kombinirana protibolečinska zdravila, ki vsebujejo majhen del opioidov, nezaželeni posledici pa sta lahko razvoj tolerance in možnost pojava odvisnosti. “Po mojem mnenju je sporno, da so ta zdravila v prosti prodaji. V Dolenjskih lekarnah velja dogovor, da omejimo izdajo na tri škatlice. Je pa res, da lahko gre ta oseba v drugo lekarno, v drugo mesto … Če ni recepta, nakupa ni mogoče omejiti. Ali to poveča odvisnost? Iz prakse lahko povem, da imamo nekaj takih bolnikov. Ne gre za odvisnost, pri kateri bi se tresli, ker bi potrebovali zdravilo, temveč za to, da bolečina postane bolj izrazita in vedno prisotna, če ga ne vzamejo. Večina se ne zaveda, da imajo težavo z odvisnostjo od teh zdravil. Če bi želeli odnehati, bi morali iti skozi odvajalno fazo. Ker pa zdravnik na zdravstveni kartici ali v kartonu ne vidi, kaj jemlje bolnik, tega tudi ne more predlagati. Izpostavila bi še pršila (dekongestivi) za nos, ki odmašijo dihalne poti. Če jih uporabljamo dlje kot sedem dni, se lahko razvije odvisnost, saj se nosna sluznica na pršilo navadi. Posledica tega je konstantno zamašen nos, zaradi česar oseba kupi še več pršil in se znajde v začaranem krogu.”
Problematično tudi naročanje po spletu
Naša sogovornica opozarja na še eno nevarnost – naročanje zdravil in prehranskih dodatkov preko spleta. “Ljudje se ne zavedajo nevarnosti. Včasih so v pripravkih učinkovine, ki iz varnostnih razlogov pri nas sploh niso registrirane. Izdelki, ki se ponujajo na spletu, niso dovolj nadzorovani s strani regulatornih organov. Prehranska dopolnila lahko trži in prodaja kdor koli. Kaj je v teh izdelkih in ali so res učinkoviti, je veliko vprašanje. Tako kot tudi, ali je bilo proizvedeno po vseh standardih kakovosti – se pravi, da ne vsebuje škodljivih mikroorganizmov, težkih kovin, pesticidov … Tega nihče ne garantira. Bilo je kar nekaj primerov, ko so se ljudje zastrupili. Na Švedskem se je tržil izdelek po imenu Fortodol proti bolečinam v sklepih. Ljudje so to kupovali, čeprav je vseboval učinkovino, ki je na trgu že dalj časa prepovedana. Nastopile so težave z jetri, prišlo je celo do odpovedi jeter. Izdelek so umaknili, a nekateri so plačali visoko ceno.”
