“Te dejavnosti se nam zdijo pomembne za informiranje mladih o različnih oblikah zasvojenosti in posledicah le-teh, za spodbujanje mladih k zdravemu načinu življenja in aktivnemu ter bolj zdravemu preživljanju prostega časa,” dodaja. Eden od namenov novembrske akcije “V znanju in povezovanju je moč” je širiti informacije o tem, kje lahko najdemo pomoč, če se znajdemo v stiski. Med dogodki izpostavlja tudi osnovnošolsko matinejo, ki so jo izpeljali za učence 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol v Mestni občini Nova Gorica: “Učencem želimo pokazati, da se lahko super zabavamo tudi brez telefonov in alkohola.”
Kaj menite o tem, da vpisujemo otroke v različne dejavnosti. Nekateri pravijo, da je to poleg šole še dodatna obremenitev … Kaj vi osebno menite o tem?
Izbira dejavnosti naj izhaja iz interesa oziroma želje otroka, ne pa iz interesa staršev. Pogosto se zgodi, da starši vpišejo otroka v več športnih aktivnosti, z namenom, da ima čim bolj zapolnjen prosti čas. Nekateri vpisujejo otroke v različne jezikovne tečaje, da bodo kasneje poligloti. Vpisujejo jih tudi v številne krožke, da bi razvili čim več spretnosti … Menim, da manj je več, saj otrok mora živeti svoje otroštvo. In tudi mladi kasneje potrebujejo čas za vrstnike, ki so v obdobju mladostništva njihovi najpomembnejši »drugi«.
Morda bi tu omenila še vztrajnost, ko otrok ne želi več hoditi k izbrani dejavnosti in mu straši odvrnemo: “Če si se nekam vpisal, moraš vztrajati, tudi če ti ni všeč.” Dokler športi niso tekmovalni, se mi zdi prav, da otrok preizkusi čim več različnih športov oziroma drugih aktivnosti, da sam vidi, kaj mu najbolj ustreza. S tem, ko eno leto vztrajamo z enim športom, ki morda otroku ni všeč, mu lahko onemogočimo uspeh pri drugem športu, ki mu bolj leži. Otroke je treba spodbujati k temu, da se poslušajo in sami začutijo, kaj jim ustreza.
Pogosto slišim primere, ko se otrokom enostavno nič ne da. Ne da se jim na primer obiskovati krožkov, trenirati. Nič jih ne zanima, raje so doma, na tablici, gledajo televizijo … Kaj svetujete takim staršem? Naj otroka prisilijo, da nekam hodi?
Mislim, da se da motivirati prav vsakega otroka. Treba se je vprašati, zakaj se zatekajo k tablici in gledanju televizije. Pogovor z otrokom je pogostokrat dovolj, da pridobimo čim več informacij o tem, kaj razmišlja, kaj ga zanima. Včasih se nam zdi, da otrok ni za nič motiviran, ko pa npr. z nami peče piškote, uživa in bi to počel vsak dan. Če otroke motiviramo, jih vključujemo v dejavnosti, ki jih počnemo, lažje izberejo tisto, kar jim je všeč. Če se sami ukvarjamo s športom, bodo tudi otroci najverjetneje športniki.
Če se vrnemo k zasvojenosti. Prej ste dejali, da govorimo o kemičnih in nekemičnih zasvojenostih in da je tega vedno več … Katere oblike zasvojenosti so najbolj v porastu?
Na to vprašanje bi lažje odgovorili v Centru za zdravljenje zasvojenosti. Prav iz omenjenega centra smo prejeli podatke, da so pri mladih v porastu nekemične zasvojenosti, predvsem v obliki nekontrolirane in pretirane uporabe nove tehnologije. Pri kemičnih zasvojenostih pa opažajo porast kajenja marihuane in uživanja sintetičnih drog. Težko rečem, katere oblike zasvojenosti so v porastu, saj mladi, ki pridejo k nam, igrajo biljard, mali nogomet, pikado, igrajo na različna glasbila … Seveda so tudi na telefonih, ampak večinoma se družijo. Ko pa se sprehajam po mestu ali pogovarjam z drugimi starši, tudi sama opažam, da smo vsi, in ne samo mladi, kar veliko na telefonih. Tehnologija vzdržuje pozornost mladih, nagrajuje in ponuja tiste vsebine, ki izhajajo iz njihovih interesov in potreb.
Katere aplikacije in družbena omrežja so po vaših izkušnjah najbolj nevarna?
Različne skupine uporabljajo različne aplikacije. Nevarnejše od velikega nabora aplikacij se mi zdi nezavedanje mladih, da prek spleta delijo ogromno svojih informacij in podatkov, tudi lastnih fotografij in videoposnetkov.
Nevarno se mi zdi tudi to, da prek različnih profilov, ki jih ponujajo pametni telefoni, dobijo neko izkrivljeno podobo o »idealnem jazu«.
To velja sploh za punce, ki z različnimi filtri ustvarjajo »lepšo« različico sebe, ki od prijateljev dobi več všečkov. Trudimo se poudarjati pomembnost notranje lepote posameznika, po drugi strani pa tehnologija ponuja filtre, ki omogočajo spreminjanje svojega obraza in telesa. Mladi so tu najbrž v konfliktu. Z uporabo filtrov dobijo več všečkov in s tem se potrjujejo.
Nevarno je tudi to, da se vse dobi na klik. Ni treba vložiti veliko napora in časa za dosego cilja. Igre, ki jih mladi igrajo, omogočajo veliko življenj in samo s klikom ponovno oživiš. Tisti, ki preživijo veliko časa v igrah, imajo zagotovo težave tudi v vsakdanjem življenju. Manjka jim vztrajnosti, potrpežljivosti, težave imajo s komunikacijo, vzpostavljanjem stika z drugimi, pri premagovanju ovir …
Kaj lahko naredimo kot starši?
Morda bo slišati čudno, a menim, da je najpomembnejše, da ostanemo v vlogi starša. Komunikacija, zaupanje, pohvala, sprejemanje, razumevanje, spoštovanje med starši in otroki so ključni za zdrav odnos, v katerem bomo ves čas na tekočem s tem, kaj otrok počne, s kom se druži, kje je, kaj si želi, kakšni so njegovi cilji in interesi. Pomembno je tudi, da otroka zadolžimo z vsakodnevnimi opravili, s katerimi se lahko izkaže in nauči kaj novega za življenje.
Kako lahko s takšnimi dogodki, ki jih imate na primer zdaj v novembru, resno vplivate na otroke in mladostnike?
Z dogodki želimo predvsem motivirati mlade, da se vključijo v naše aktivnosti, kar je precejšen izziv. Težko motiviramo predvsem mlade s podeželja, ker se večina dogodkov odvija v centru Nove Gorice … Pri načrtovanju dogodkov najprej izhajamo iz njihovih interesov. Letos spomladi smo izvedli tudi anketo, česa si želijo mladi, in največ jih je odgovorilo, da si želijo zabav. Ena takšnih zabav je bila matineja, ki se je je udeležila slaba polovica učencev zadnjega triletja osnovnih šol v Mestni občini Nova Gorica.
Z dogodki želimo tudi opozoriti na izzive oziroma težave, ki jih opažamo pri mladih, npr. zaradi porasta anksioznih težav ali nezdravega preživljanja prostega časa, ponujamo predavanja in delavnice na omenjene teme in/ali se povežemo z različnimi društvi in organizacijami, ki z dnevi odprtih vrat informirajo mlade o različnih programih in možnostih podpore.
Ne spreglejte:
V sklopu novembrske iniciative “V znanju in povezovanju je moč” je Mladinski center Nova Gorica v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica tudi letos poskrbel za številne dogodke na področju preprečevanja zasvojenosti. Kot pojasnjuje Jana Kruh, je nekaj aktivnosti izpeljanih tudi na podeželju: “Center za krepitev zdravja bo v Braniku izvedel test hoje, Mladinski center pa bo poskusno izpeljal MC turnejo, v okviru katere bomo obiskali šole na podeželju, ki nimajo možnosti koristiti vsakodnevnih dejavnosti, ki jih ponujamo v Mladinskem centru.”
Na vsaki šoli bodo izpeljali dveurni program: ustvarjalno delavnico, predstavitev poskusov e-hiše, hiše poskusov in poligon s skiroji. Pomemben program v okviru preventive sta tudi Info točka in Poletni tabor za mlade. Dveletno sofinanciranje s strani Evropske Unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 se je izteklo, a zaradi pozitivnih odzivov želijo s taborom nadaljevati tudi v letu 2023. Na spodnji infografiki lahko preverite kopico dogajanaj v sklopu projekta.
