Civilna iniciativa je javna pobuda za sprejetje zakona o psihoterapiji in poziv k pravni ureditvi kaotičnih in nepravičnih razmer na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja v Sloveniji.
V državah EU naj bi po ocenah raziskovalcev 38,2 % prebivalstva, to pomeni 164,8 milijona oseb letno, trpelo za duševnimi motnjami. Vse slabše duševno zdravje ni samo problem številnih posameznikov, pač pa tudi družbe kot celote. Postaja namreč eden glavnih javnozdravstvenih problemov, ki mu družba ne posveča ustrezne pozornosti in zamuja s sistemskimi ukrepi.
Slovenija kljub svoji relativni gospodarski razvitosti zaostaja na področju razvoja psihoterapije in svetovanja za državami, kot so npr. Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Nizozemska itn. V Sloveniji primanjkuje psihosocialnih svetovalcev in psihoterapevtov. Ta poklica sploh še nista zakonsko regulirana. Obseg psihoterapevtskih in svetovalnih storitev je glede na potrebe premajhen. Razlike v kakovosti in ceni ponujenih psihoterapevtskih in svetovalnih storitev so velike. Dostopnost do psihoterapevtskih in svetovalnih storitev je slaba. Za paciente ni preglednega sistema informiranja o vrsti in kakovosti psihoterapevtskih in psihosvetovalnih storitev. Psihoterapija je tudi slabo integrirana v sistem javnega zdravstva, saj tudi tam ni dovolj ustrezno usposobljenih kadrov.
Zato se pobudniki za sprejetje zakona o psihoterapiji zavzemajo za:
- izboljšanje dostopnosti do psihoterapevtskih in psihosocialnih svetovalnih storitev;
- izboljšanje kakovosti in varnosti ponujenih storitev;
- pravno zaščito uporabnikov psihoterapevtskih in svetovalnih storitev, psihoterapevtov in svetovalcev;
- uveljavitev psihoterapije in psihosocialnega svetovanja kot akademskih znanstvenih disciplin in samostojnih poklicev;
- normativno ureditev psihoterapije in psihosocialnega svetovanja;
- zmanjšanje sive ekonomije na področju psihoterapije in svetovanja;
spodbujanje razvoja psihoterapije in psihosocialnega svetovanja na različnih področjih (npr. povečane možnosti samozaposlovanja); - možnosti večjega obsega psihoterapevtskih in svetovalnih storitev;
pravico do izbire psihoterapevta in svetovalca; - centralni seznam vseh ustrezno usposobljenih psihoterapevtov in svetovalcev, njihovih strokovnih usmeritev, področja dela (ciljne populacije) in čakalne dobe;
- vključevanje v sodobne evropske tokove, saj se v bolj razvitih državah kaže, da psihoterapija in svetovanje pomembno prispevata k izboljšanju zdravja, socialnemu povezovanju in krepitvi skupnosti;
- zagotovitev visoke strokovne ravni psihoterapevtskih in psihosocialnih storitev in zaščito standardov in normativov teh poklicev, kot je to že urejeno v naprednih evropskih državah;
- možnost usposabljanja za ta poklica po poteh, ki so v Sloveniji že vpeljane, tj. po poti rednega in izrednega univerzitetnega študija v skladu z bolonjsko reformo in po izvenakademskih poteh, ki upoštevajo evropske standarde (npr. standarde Evropske diplome iz psihoterapije);
- zagotovitev nadaljnjega razvoja različnih strokovnih pristopov in postopkov psihoterapije in psihosocialnega svetovanja.
Predlagajo ključna izhodišča za zakon o psihoterapiji:
- Psihoterapija in psihosocialno svetovanje sta samostojna poklica.
- Izobraževanje iz psihoterapije in psihosocialnega svetovanja se izvaja na kakovostni profesionalni in znanstveni ravni.
- Popolna izobrazba na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja obsega teorijo, osebno izkušnjo in psihoterapevtsko oziroma svetovalno prakso pod supervizijo.
