Zloraba nesposobnosti (ang. weaponizing incompetence) je taktika, kjer se oseba pretvarja, da ne zna opraviti določene naloge ali da je v nečem nesposobna. To dela z namenom, da se izogne odgovornosti ali delu in s tem breme preloži na nekoga drugega. Gre za subtilno manipulacijo, kjer se nekdo pogosto postavi v vlogo nesposobnega, da bi se izognil delovnim ali drugim obveznostim.
O zlorabi nesposobnosti govorimo takrat, ko se nekdo prikazuje, kot da ni sposoben opravljati ali obvladati določenih nalog in s tem prisili druge, da prevzamejo več dela. To se na splošno dogaja na dveh področjih – v gospodinjstvu med partnerji in na delovnem mestu med sodelavci. Zloraba nesposobnosti lahko obremeni odnose doma, na delovnem mestu ali na drugem področju, saj z neenakomerno porazdelitvijo bremen in odgovornosti povzroča razočaranje, zamero, nezaupanje in konflikte.
Če se ta dinamika pojavi, se je zato pomembno o njej pogovoriti, da bi odpravili neenakost.
Zloraba nesposobnosti se lahko pojavi, ker se oseba želi izogniti odgovornosti, ker jo vidiki dela vznemirjajo ali povzročajo nelagodje ali ker se ne strinja z načinom opravljanja dela. Pri nekaterih imajo pomembno vlogo izkušnje in vzorci iz otroštva. Nekdo je na primer v otroštvu prevzel večino gospodinjskih obveznosti, od drugega pa se je morda pričakovalo, da si bo prizadeval le za učni in finančni uspeh ter nikoli ne bo mislil na gospodinjstvo. Preučitev teh zgodnjih vlog in prepričanj lahko pomaga razložiti in preseči to škodljivo taktiko spopadanja z neprijetnostmi in obveznostmi.
Je zloraba nesposobnosti nov fenomen v družbi
“Dolgo časa sem potrpežljivo odgovarjala na vsa njegova butasta vprašanja, dokler se nisem sama pri sebi vprašala: “Kako si tega ne more zapomniti?!”. Spoznala sem, da je nemogoče, da si ne bi zapomnil stvari, kot so, na kateri deski se reže meso, kje so njegove športne majice, kako se vklopi dodatno izpiranje ali kdaj ima sin redni tedenski trening. Postopoma sem spoznala, da se z navidezno nevednostjo izogiba njemu neprijetnim opravilom in čaka, da bom drugič to naredila sama. Pa saj bi, ampak potem bi bilo vse na meni.”
anonimna uporabnica foruma
Koncept zlorabe nesposobnosti poznamo že dolgo časa in ga je mogoče povezati z več znanimi psihološkimi teorijami in koncepti, ki se ukvarjajo z vedenjem, manipulacijo in medosebnimi odnosi. Najprej omenimo enega največjih raziskovalcev medosebnih odnosov in neželenih ter škodljivih ponavljajočih se vzorcev, ki jih je opisal v svoji v knjigi “Katero igro igraš?” (ang. games people play), zdravnika Erica Berna. Prav v tej knjigi je med drugimi opisal tudi vzorec obnašanja “Lesena noga” (ang. wooden leg). V tem poglavju Berne opisuje ljudi, ki uporabljajo svoje pomanjkljivosti ali omejitve kot izgovor, da se izognejo odgovornosti ali nalogam.
V “igri”, kot je škodljive vzorce obnašanja poimenoval Berne, pa pri tem ni mislil na prav nič prijetnega ali zabavnega, temveč le tistemu času primeren in široko razumljen ljudski izraz – “lesena noga”, posameznik uporablja svojo domnevno nesposobnost ali osebno omejitev (v tem primeru “leseno nogo”, ki je zgolj prispodoba za prav vse fizične ali duševne omejitve) kot razlog, da se izogne odgovornosti. Ta izgovor jim omogoča, da ne prevzamejo polne odgovornosti za svoja dejanja ali pomanjkanje doprinosa.
Na primer, oseba lahko reče nekaj v smislu: “Kaj pa lahko pričakujete od mene, ko pa imam “leseno nogo”?”, kar pomeni, da zaradi svoje pomanjkljivosti ni zmožna storiti določenih stvari. Ta igra jim omogoča, da ostanejo pasivni in prenašajo odgovornost na druge, hkrati pa upravičujejo svoje vedenje z na videz legitimnim razlogom.
Zloraba nesposobnosti deluje na podoben način. Posameznik se pretvarja ali zavestno igra nesposobnega, da bi se izognil določenim nalogam ali odgovornostim. Kot pri igri “Lesena noga” oseba uporablja izgovor, da ni dovolj sposobna ali kvalificirana, da bi izpolnila svoje dolžnosti.
Razlika je v tem, da se pri zlorabi nesposobnosti oseba morda zavestno pretvarja, da ne zna, da bi se izognila delu, medtem ko pri “leseni nogi” posameznik lahko uporablja resnične omejitve (čeprav pretirane), kot opravičilo in je ponavljanje patoloških vzorce praviloma nezavedno. A tudi tako obnašanje, ki povzroči veliko trpljenja prav tej osebi in njenim bližnjim ter močno pokvari odnose, ima neko “notranjo logiko”.
Prelaganje odgovornosti in izogibanje obveznostim
A vseeno, v obeh primerih je cilj enak: oseba se izogne polni odgovornosti in preloži breme na nekoga drugega. Namesto da bi se soočili z nalogo ali izzivom, najdejo način, da se izognejo odgovornosti – bodisi z dejanskim primanjkljajem ali stanjem bodisi z navideznim pomanjkanjem zmožnosti.
Na primer, partner, ki uporablja zlorabo nesposobnosti pri opravljanju gospodinjskih opravil, lahko reče: “Nisem dovolj dober v kuhanju/pospravljanju,” kar nato vodi do tega, da drugi partner prevzame to nalogo. Na podoben način, v igri “lesena noga,” lahko oseba reče: “S tem se ne morem ukvarjati zaradi mojih težav,” s čimer preloži odgovornost na drugega.
Obe taktiki lahko ustvarita občutke neenakosti in frustracije pri drugih, ki nato prevzamejo večje breme. Oseba, ki igra “leseno nogo” ali uporablja zlorabo nesposobnosti, vzdržuje svojo pasivnost in si ohranja pozicijo, kjer ni treba vlagati napora ali sprejemati posledic za svoje pomanjkljivosti. S tem lahko vzpostavi vzorec neenakomerne razdelitve odgovornosti v odnosih.
A pozor, nesposobnost ni vedno namerna. Včasih manjka potrebna spretnost, orodje ali delček znanja. Pri delu lahko na primer počasna tehnologija ali ozka grla zaposlenim preprečujejo, da bi svoje delo opravili hitreje. Če sodelavca ali neposredno podrejenega vprašate o njegovih izkušnjah in ste odprti za njegov odgovor, lahko to pomaga osvetliti morebitne ovire. Verjetnost, da se bo pojavila nesposobnost, je večja tudi, če gre za stalen vzorec in ne za osamljen primer.
Kako obravnavati zlorabo nesposobnosti
Za zlorabe nesposobnosti se morata oba posameznika med seboj odkrito pogovoriti o situaciji. Pogovor je najbolje začeti z radovednostjo in brez obtoževanja. Prisluhnite pogledu druge osebe. Raziščite, kaj je morda vzrok za takšno vedenje.
Nato si morata obe osebi skupaj prizadevati za iskanje rešitve. Lahko si prizadevata za pridobitev potrebnih spretnosti ali znanja in prevzameta odgovornost za različne naloge. Konkretni seznami opravil ali urniki lahko pomagajo zmanjšati dvoumnost glede tega, kdo je odgovoren za dokončanje katere naloge in kdaj; vsi bi morali sčasoma imeti enaka pričakovanja. Pomembno je tudi, da občasno ocenite napredek in po potrebi izvedete prilagoditve, da zagotovite, da bo sčasoma dosežena enakost.
Primeri zlorabe nesposobnosti
- Domača opravila: Eden od partnerjev se lahko pretvarja, da ne zna pravilno pospraviti, skuhati ali poskrbeti za otroke, kar vodi do tega, da drugi prevzame te naloge, saj želi, da so opravljene pravilno.
- Na delovnem mestu: Zaposleni se lahko dela nesposobnega pri določenih nalogah, da bi jih preložil na sodelavce ali da bi nadrejeni mislili, da ni zmožen opraviti določenega dela.
- V odnosih: V partnerskih ali družinskih odnosih se nekdo lahko pretvarja, da ne razume, kako ponuditi čustveno podporo ali skrbeti za potrebe drugega, da bi se izognil prevzemanju te odgovornosti.
Posledice
- Povečano breme za drugega: Oseba, ki je tarča zlorabe nesposobnosti, je prisiljena prevzeti več dela in odgovornosti, kar vodi do neenakomerne razdelitve nalog.
- Frustracija in zamere: Tisti, ki prevzamejo odgovornosti, se pogosto počutijo izkoriščane, kar lahko vodi do konfliktov in občutka nepravičnosti.
- Dolgotrajni učinki: Če takšno vedenje traja dalj časa, lahko povzroči izgorelost in poslabšanje odnosov.
Kako se soočiti s tem pojavom
- Prepoznajte vedenje: Če opazite, da nekdo vedno “ne zna” opraviti določenih nalog, je pomembno, da se tega zavedate in jih opozorite na to.
- Postavite jasne zahteve: Pričakujte, da bodo naloge enakomerno porazdeljene in vztrajajte pri odgovornosti vsakega posameznika.
- Pogovorite se: Odprta komunikacija je ključna. Izpostavite, kako takšno vedenje vpliva na vas, in poskrbite, da so pričakovanja jasna.
