Kako si lahko v primeru nespečnosti pomagamo? Mag. Ana Skerlovnik, mag. farm., pojasnjuje kaj znanost pravi o sredstvih, po katerih ljudje v primeru nespečnosti pogosto posežejo.
Tudi rastlinski izdelki lahko prinašajo tveganja
Čeprav ljudje pogosto domnevajo, da so naravni izdelki povsem varni, to ne drži vedno. Rastlinski pripravki lahko povzročajo interakcije z drugimi zdravili, nepravilna uporaba ali preveliko odmerjanje pa lahko privede do neželenih učinkov. Kakovost rastlinskih izdelkov je odvisna od več dejavnikov, denimo od kakovosti surovine, postopka sušenja, skladiščenja itd.
Najpogosteje uporabljene rastline za lajšanje nespečnosti
BALDRIJAN (Valeriana officinalis, zdravilna špajka)
Baldrijan je ena izmed najbolj preučenih rastlin, pri kateri so pomirjevalni učinki dokazani z dovolj kakovostnimi kliničnimi raziskavami. Uporablja se za pomirjanje nemira, pri blagih motnjah spanja, razdražljivosti in stresu. Delovanje baldrijana se pojavi šele po več tednih uporabe, zato se priporoča vsaj dvotedensko jemanje, zaužiti ga je treba približno pol ure pred spanjem.
Neželeni učinki so redki, pojavijo se lahko slabost in trebušni krči. Povzroči lahko zaspanost in zmanjša sposobnost upravljanja vozil in strojev, vendar je zelo redko, da bi se ta učinek pojavil naslednji dan, če se zdravilo jemlje pred spanjem. Ker varnost med nosečnostjo in dojenjem ni bila dokazana, se jemanje v tem času odsvetuje. Sočasna uporaba z drugimi pomirjevali lahko okrepi njegov učinek, zato je pred takim kombiniranjem potreben posvet z zdravnikom.
HMELJ (Humulus lupulus)
Hmelj se pogosto uporablja v kombinacijah z drugimi zdravilnimi rastlinami za pomirjanje in spanje. Z raziskavami je potrjena učinkovitost kombinacije hmelja in baldrijana. Zaradi pomanjkanja podatkov se ne priporoča uporaba pri otrocih, mlajših od 12 let.
MELISA (Melissa officinalis)
Glavna sestavina melise, ki naj bi imela pomirjevalni učinek, je eterično olje z vonjem po limoni. Uporablja se za lajšanje blagih simptomov stresa in kot pomoč za uspavanje. Narejenih je bilo nekaj kliničnih raziskav, ki potrjujejo navedene učinke, vendar zaradi nekaterih pomanjkljivosti pri raziskavah, uvrščamo meliso med tradicionalna zdravila rastlinskega izvora.
Melisa je varna za uporabo, neželeni učinki niso znani. Kljub široki uporabi melise v prehrani pri vseh populacijah se zaradi pomanjkanja podatkov uživanje v terapevtske namene med nosečnostjo in dojenjem ter pri otrocih, mlajših od 12 let, ne priporoča.
PASIJONKA (Passiflora incarnata)
Opravljenih je bilo nekaj raziskav, ki potrjujejo pomirjevalne učinke cvetov pasijonke. Uporablja se pri anksioznosti in kot pomoč pri spanju.
Zaradi nezadostnih podatkov je uvršena med tradicionalna zdravila rastlinskega izvora. Uporaba med nosečnostjo in dojenjem je kontraindicirana zaradi vsebnosti harmala alkaloidov, ki delujejo stimulativno na maternico, ter cianogenega glikozida ginokardina.
SIVKA (Lavandula angustifolia)
Sivkini cvetovi se uporabljajo za pripravo čaja, tinkture ali eteričnega olja. Pripravki se lahko zaužijejo, pomirjevalni učinek pa se doseže tudi z dodatkom eteričnega olja v kopel. Vsi ti načini uporabe temeljijo na tradicionalnih izkušnjah in niso znanstveno preskušeni.
OVES (Avena sativa)
O pomirjevalnem učinku ovsene zeli ni bila opravljena nobena klinična raziskava, tako da njena uporaba temelji izključno na izkušnjah tradicionalne rabe. Za doseganje pomirjevalnih učinkov uporabljamo nadzemne dele, ki jih naberemo pred cvetenjem. Iz sveže rastline lahko stisnemo sok, lahko pa jo posušimo in iz nje pripravimo čaj ali etanolne izvlečke.
Aminokisline in njihovi derivati
MELATONIN
Melatonin se največkrat uporablja zaradi svojega vpliva na spanje in cirkadiani ritem. V Sloveniji je na voljo melatonin v različnih jakostih ter z različnim statusom (kot zdravilo in prehransko dopolnilo). Po priporočilih Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) lahko prehranska dopolnila z melatoninom vsebujejo do 0,5 mg melatonina v dnevnem odmerku, odmerke 0,5 mg ali več pa lahko vsebujejo le registrirana zdravila. V raziskavah so ugotovili, da ima melatonin v odmerku od 0,1 mg do 10 mg učinek na spanje, medtem ko so odmerki od 0,5 mg do 5 mg učinkoviti pri lajšanju simptomov “jet-laga”.
Svetuje se le občasna uporaba melatonina, saj ni zadosti podatkov o varnosti pri dolgotrajnem jemanju.
Zaradi zaspanosti se vožnja in opravljanje s stroji odsvetujeta vsaj pet ur po uporabi melatonina. Jemanje melatonina se odsvetuje bolnikom s kakršnokoli vnetno ali avtoimunsko boleznijo, nosečnicam in doječim materam, otrokom in mladostnikom, epileptikom, astmatikom, osebam z osebnostnimi motnjami, motnjami razpoloženja ali vedenja, osebam, ki jemljejo katerakoli zdravila, razen če se pred začetkom jemanja posvetujejo z zdravnikom. Neželeni učinki so blagi in redki, vključujejo pa zaspanost, glavobol in slabost.
TRIPTOFAN
L-triptofan je prekurzor melatonina, ga nekateri proizvajalci prehranskih dopolnil oglašujejo kot snov, ki je pomembna za normalno spanje. Vendar je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) na podlagi raziskav izdala mnenje, da povezava med povečanim uživanjem triptofana in sposobnostjo spanja ni znanstveno utemeljena.
Antihistaminiki
DOKSILAMIN
Doksilamin je antihistaminik s sedativnim delovanjem. Dokazano je, da skrajša čas uspavanja in izboljša dolžino ter kakovost spanca. Zdravilo je namenjeno odraslim, ki imajo težave z občasno nespečnostjo. Učinek nastopi hitro, zato se vzame 15–30 minut pred spanjem zvečer. Zdravljenje lahko traja 2–5 dni. Če se težave poslabšajo ali ne izboljšajo v petih dneh, je potreben posvet z zdravnikom.
Starejši morajo biti pri jemanju zdravila previdni, saj lahko poveča tveganje za poslabšanje kognitivnih sposobnosti, zaspanost, počasne odzive ali omotico, kar poveča tudi tveganje za padce (npr. pri vstajanju ponoči). Glede na razpoložljive podatke se doksilamin lahko uporablja med nosečnostjo, medtem ko jemanje v času dojenja ni priporočljivo.
