Srce odraslega utripne do 101.000-krat na dan, prečrpa 757 litrov krvi in potuje skozi 96.596 kilometrov krvnih žil. Ima kar nekaj dela, da nas drži pokonci. Ko organ tega ne zmore več in ko ni zmožen opravljati svojih nalog, pride do srčnega infarkta in možganske kapi, ki sta pogosto usodna za marsikoga. Drži, da je zdrav življenjski slog eden najpomembnejših zaviralcev bolezni srca in ožilja. Mnogi besedno zvezo »življenjski slog« povezujejo z redno fizično aktivnostjo in zdravo prehrano. Res je, da ta dva faktorja drastično prispevata k našemu zdravju, a ne smemo pozabiti, kje se vse pravzaprav začne – v naši glavi.
Stres je tihi ubijalec sodobnega časa
Strokovnjaki že vrsto let opozarjajo, da je stres tihi sovražnik našega srca, na katerega radi pozabljamo oziroma ga podcenjujemo, in da je prav stres tesno povezan z nastankom ter napredovanjem kardiovaskularnih bolezni. Zadnje raziskave kažejo, da so tesnobnost, jeza, zaskrbljenost in stres preveč pogosto povezani s kronično boleznijo srca in kardialno smrtjo, da bi bilo naključje. Bitka z delom in časom je nedvomno življenje pod stresom. Strokovnjaki potrjujejo, da je dandanes že vsak drugi zaposleni pod pritiskom škodljivega stresa, vsak peti pa zaradi le-tega že kaže znake pregorelosti. Ali ste vedeli, da deloholizem dokazano kar dvakrat poveča tveganje za srčni infarkt?
Stres je odziv posameznika na notranje ali zunanje vplive (tako imenovane stresorje), je stanje, ko je začasno porušeno njegovo telesno in duševno ravnovesje. Kot piše Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na svoji strani, se lahko stres kaže na štirih ravneh: na telesu, čustvih, vedenju in mislih. Tipični simptomi, ki ga spremljajo, pa so: pospešeno bitje srca, pospešeno dihanje (hiperventiliranje), prebavne motnje, glavoboli, potrtost, razdražljivost, pomanjkanje volje, težave s spanjem in pozornostjo, lahko se pojavljajo tudi negativne misli. Ti simptomi se lahko stopnjujejo tudi v motnje ali bolezni.
Na duševnem področju sta s hudim doživljanjem stresa lahko povezani anksioznostna ali depresivna motnja ter številne odvisnosti. Na telesnem področju pa dolgotrajen stres lahko vodi tudi v zmanjševanje imunske odpornosti ter kardiovaskularne, prebavne, dihalne motnje/bolezni
Vir: NIJZ
Zdravilo za kronični stres je v vsakem posamezniku, natančneje v njegovih čustvih. Pomembno se je zavedati, da se skrivnost do zdravega življenja skriva v izražanju čustev in deljenju skrbi. Nikakor ne smemo postati sužnji slabih misli in jih tlačiti vase v nedogled. Znano je, da imajo ljudje z visokim krvnim tlakom težave pri izražanju jeze. Takšni se navadno ne kregajo vsepovprek, pač pa jezo skrivajo globoko v sebi. Problem ne tiči zgolj v negativnih čustvih. Osebe s srčno-žilnimi težavami se pogosto bojijo prijetnejših doživetij. Človeško telo strah doživlja tesnobno, kar pa je le še eden od vzrokov za napredovanje tovrstnih bolezni.
Povezujmo se s srcem
Letošnji svetovni dan srca poteka pod geslom Povezujmo se s srcem. To je tudi ena od skrivnih sestavin za zdrav in delujoč človeški mehanizem. Srčno-žilne težave moramo zdraviti celostno, saj ne trpi zgolj telo, pač pa tudi duša. Čeprav ogromno vlogo igrata raznolika prehrana ter redno gibanje na svežem zraku, nikakor ne smemo pozabiti tudi na učinkovito psihoterapijo.
Veliko lahko storimo že sami. Ko imate občutek, da ste pod stresom, se poskusite pomiriti z meditacijo. Pa naj si bo to tradicionalna meditacija, kuhanje, ples ali pa branje. Če menite, da stres škoduje vašemu zdravju, nikar ne odlašajte in poiščite strokovno pomoč. Eden od namenom psihoterapije je tudi ta, da pacientu pomaga ozaveščati odrinjene konflikte in čustva. Cilj je, da se bolnik nauči zdržati ter občutiti, kar je do sedaj odrival in tlačil v sebi. Naučimo se torej strahu pogledati v oči in skupaj posledično pomagajmo zmanjšati tveganje za srčno-žilne bolezni.
