WONCA (svetovna organizacija zdravnikov družinske medicine) je 19. maj leta 2010 prvič razglasila za dan za poudarjanje vloge in prispevka družinskih zdravnikov in timov primarne zdravstvene oskrbe v zdravstvenih sistemih po vsem svetu.
To praznovanje je priložnost za prepoznavanje in priznanje osrednje vloge družinskih zdravnikov pri zagotavljanju individualne, celovite in stalne zdravstvene oskrbe za vse paciente. To je tudi priložnost, da proslavimo napredek v družinski medicini in posebne prispevke ekip primarne zdravstvene oskrbe po vsem svetu. Letošnji dan poteka pod geslom “Family doctors-always there to care”, v prostem prevodu “Družinski zdravniki skrbimo za vas”.
Dan zdravnikov družinske medicine so obeležili tudi z novo spletno stranjo Združenja zdravnikov družinske medicine, ki ponuja številne možnosti in je dostopna na tej povezavi.
Srce zdravstva na preizkušnji
Ambulante družinske medicine so srce zdravstva, saj bolnika poznajo in vodijo skozi daljši čas, je bilo med drugim slišati na lanskoletni okrogli mizi o zdravstvenem sistemu po pandemiji covida-19. Čeprav se vsi zavedamo pomembnosti primarnega zdravstva, pa se ta že leta spopada z ogromnimi izzivi, za katere še niso našli pravih rešitev.
“Nimamo veliko vpliva na odločevalce in delodajalce. Na težave v svoji stroki smo opozarjali že preteklih 20 let, se aktivno vključevali v iskanje rešitev, pa do danes kakšne korenite rešitve za družinsko medicino nismo opazili. To se kaže v tem, da je zdravnikov družinske medicine premalo in še manj jih bo, če upoštevamo predvidene upokojitve. Res bi bili veseli, če bi nam nekdo prisluhnil in upošteval naše predloge in opažanja mladih ljudi, študentov medicinske fakultete. Med študenti ljubljanske in mariborske fakultete smo izvedli več raziskav, da bi videli, kaj vpliva na njihovo odločitev o specializaciji in zakaj se ne odločajo za družinsko medicino. Dobili smo zanimive odgovore. Pouk družinske medicine je na obeh fakultetah priljubljen. Iz tega sklepamo, da so delovne razmere tiste, ki jih odbijajo, in ne narava dela. Upravno-administrativni okvir in organizacija dela sta tista, ki najbolj vplivata na to, da se za našo stroko študenti ne odločajo. Tukaj bi radi vplivali na nove odločitve. Smo stroka, ki je ljudem najbližja. Povprečen Evropejec zdravnika družinske medicine za nenujni primer obišče 4- do 5-krat letno, pri nas malo večkrat. Pomembno se nam zdi, da so ti stiki spoštljivi, primerni, strokovni in dovolj dolgi,“ je za Med.over.net povedala podpredsednica Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije, doc. dr. Nena Kopčavar Guček.
Epidemija je resnost stanja še bolj razgalila
Leta 2020 je udaril covid-19 in pacienti so izzive, pred katerimi stoji naše zdravstvo, začutili še bolj kot prej. Težje so prišli do zdravnika, težje so celo stopili v stik z njim.
“Z opažanji o manjši dosegljivosti se povsem strinjam, ne vidim pa, kako bi lahko bilo drugače. Ravno zdravniki družinske medicine smo bili namreč tisti, ki so odnesli levji delež epidemije. Mi smo bili tisti, ki so bili najpogosteje na cepilnih mestih, mi smo bili tisti, oblečeni v popolno varovalno obleko v covid pozitivnih ambulantah. Ob teh prerazporeditvah ne moremo pričakovati, da bo vsak od nas še osem ur v svoji ambulanti. Večina Slovencev je to razumela. Morda kakšna druga stroka ni bila tako strahotno obremenjena kot mi. To lahko razumemo tudi tako, da se najlažje zaneseš na ljudi, ki so zaupanja vredni, kadar se pojavi dodatno odgovorno delo, če je treba stvari organizirati na novo – vstopne točke, cepilna mesta, ambulante za covid pozitivne bolnike … Mi smo to dobro opravili, nismo se zlomili in rekli, da ne moremo več. Mislim, da smo upravičili zaupanje,“ je povedala naša sogovornica in dodala: “Če se ozremo nazaj, na podlagi podatkov lahko potrdim, da so vsi, ki so potrebovali akutno obravnavo, to tudi dobili. Prav zato so bile na vhodih v zdravstvene domove triažne točke. Četudi je nekdo prišel nenajavljen, je bil sprejet v najkrajšem možnem času. Seveda je bilo treba ločiti tiste, ki so imeli covid, od tistih, ki ga niso imeli, kar pomeni, da je bil potreben odvzem brisa. Tisti, ki bi se želeli posvetovati o nenujnih zadevah, pa so morali počakati, da smo se lahko ukvarjali z bolniki s covidom. Da se obravnava za tiste, ki ne potrebujejo nujne obravnave, prestavi, se mi zdi sprejemljivo. Seveda se lahko zgodi, da bo nekdo moral počakati več dni. Ravno zato imamo triažo. Nekdo, ki je bil življenjsko ogrožen, je bil takoj sprejet.“
Več strpnosti in empatije
“Če bi se jeseni epidemiološke razmere poslabšale, vsem priporočam, da spremljajo navodila in informacije v medijih. Ljudje so se že navadili na druge pristope in načine komuniciranja, ki ne potekajo le po telefonu, ampak tudi po elektronski pošti. Opažamo, da v imenu bolnikov pišejo mlajši sorodniki, kar je lep primer medgeneracijskega sodelovanja. Sporočila in prošnje, ali jih lahko pokličemo, smo dobili tudi po pošti. Seveda tak klic zdravnik opravi, ko ima dovolj časa in ni hitenja. Vsi bi se morali zavedati, da nismo sami in pokazati malo strpnosti in empatije. Strokovna, skrbna, kvalitetna in spoštljiva obravnava bolnikov je zagotovo naš skupni cilj. In naše najpomembnejše poslanstvo,” svetuje specialistka družinske medicine, doc. dr. Nena Kopčavar Guček.
