Psihološka problematika je po izkušnjah telesno usmerjene psihoterapije in tudi nekaterih drugih smeri, povezana s potlačenjem čustev in nezmožnostjo soočanja s čustvi, ki so neugodna, še posebej, če se za njimi skriva travmatska izkušnja.
Če je bil človek kadarkoli izpostavljen travmatičnim izkušnjam, še posebej pa v zgodnjih letih, je povsem naravno, da se bo upiral temu, da bi ta čustva ponovno začutil. Zato jih potiska izven zavedanja in ta del izkušenj se pomakne v področje nezavednega. V njegovem sistemu nastane konflikt med obrambo zavednega EGA (potiskujočega) in nezavednih sil (Senca, ID).
Rezultat notranjega boja je nevroza, blago psihično obolenje, za katero ne obstaja znan organski vzrok, ampak nastane kot posledica potiskanja.
Simptomi notranjega boja so lahko:
- anksioznost,
- napadi panike,
- razne oblike fobij,
- depresija in
- nekatere oblike seksualne problematike.
“Glavni cilj telesno orientiranega pristopa je odpreti večji pretok v telesu. V tem pristopu je pretočnost povezana z našo kapaciteto za doživljanje različnih čustev. Temelj psihološkega in emocionalnega zdravja je prav v naši sposobnosti, da doživimo najbolj intenzivna in najbolj neugodna čustva.”
Tomislav Senečić – psihoterapevt integrativne telesno usmerjene psihoterapije, EABP, ECP
Mišični oklep – varovalo pred neugodnimi čustvi
V celotnem procesu notranje borbe, usmerjene v nadzor neugodnih čustev, sodeluje tudi naše telo. Pretočnost pomeni možnost, da dobro čutimo, kaj se dogaja v telesu. Pogosto je to lahko neugodno, zato zaustavljamo pretok. S tem poskusimo doseči, da bi bili manj izpostavljeni neugodnim čustvom. Naš sistem se brani in oblikuje obrambo, iz katere kasneje formiramo specifičen karakter.
Naše telo sodeluje tako, da oblikuje t.i. mišični oklep. Telo zato postane togo, zategnjeno in ustvarimo določeno obliko rigidnosti. V slabšem primeru se ločimo od lastnega telesa, tako da ga sploh ne čutimo.
To pomeni, da smo na določeni ravni emocionalno otopeli. Posledica tega je, da izgubljamo tudi kapaciteto za užitek. Življenje postane trpljenje in počasi drsimo v depresijo. Rezultat tega procesa je globok občutek utrujenosti. Izrazito izčrpavajoče je imeti pod kontrolo vso silo čustev in sile iz nezavednega. Naš naravni energetski potencial slabi in lahko pride do upada imunosti.
Wilhelm Reich, avstrijski zdravnik, psihoanalitik, psihiater, seksolog in sociolog je dokazal, da povprečna oseba do svojega 27. leta funkcionira zgolj z 20 do 30 odstotki svojega stvarnega potenciala. Verjel je, da imamo kot človeška bitja dovolj energije za vse aktivnosti in izzive, ki jih srečujemo v življenju, če smo v stiku s svojimi čustvi, oziroma če smo pretočni. Da bi se še bolj približali bistvu tega dela, je pomembno poudariti, da bo vse, česar psiha ne uspe predelati, telo prevzelo nase. To je najbolj enostavna definicija psihosomatike.
Vse česar psiha ne more predelati, bo telo prevzelo nase
Za vsakim neugodjem v telesu in za vsako kronično bolečino, ki ni posledica mehanične poškodbe, se najpogosteje skriva čustvena bolečina.
V telesno orientirani psihoterapiji delo s klienti vključuje tudi delo s telesom. To pomeni, da obstajajo različne vaje in stresni položaji, ki aktivirajo in povečajo pretok, da bi se potisnjena čustva lahko osvobodila. Človek doživlja bolečino, ki je bila dolgo zaklenjena v sistemu in ima ob tem priložnost, da ta del sebe ponovno integrira. Glede na to, da je sedaj odrasla oseba in da je izgradila dovolj resursov, ti občutki nič več ne ogrožajo njene integritete in zdravja.
“Verjamem, da sta psiha in telo neločljivo povezana in vplivata drug na drugega, zato morata biti enakovredno vključena v terapevtski proces. Moje dolgoletno delo mi pravi, da bo terapevtski proces omejen, če vanj ne vključimo tudi telesa in odpremo pretoka.“
Tomislav Senečić – psihoterapevt integrativne telesno usmerjene psihoterapije, EABP, ECP
Raziskave na področju dela s travmo navajajo, da je vključevanje telesa ključnega pomena za uspešnost celotnega procesa.
Obup in bolečina, ki smo ju doživeli kot otroci, sta bila veliko večja od nas. Posledično smo zgradili močno obrambo, da teh čustev ne bi nikoli več doživeli. Pogosto je pogovor v terapiji lahko zelo omejen, ker je naš mentalni del premočan in ne pusti do čustev. Prav pristop skozi telo omogoča osvoboditev teh čustev.
Telesno orientirani pristop je dinamičen, vznemirljiv in katarzičen. Odpira prostor za svobodno izražanje potisnjenih čustev v polnem spektru in omogoča čudovit občutek razbremenitve na emocionalni in telesni ravni. Prav tako je lahko tih, globok in nežen, vendar je vedno povezan s telesom. V telesno orientirani psihoterapiji telo imenujemo The Real Self (Resnični Jaz) in če ga poslušamo, bomo vedno vedeli, kdo smo.
O telesno usmerjeni psihoterapiji
Telesno orientirana psihoterapija je ena od številnih legitimnih in priznanih psihoterapevtskih smeri. Gre za pristop, ki poleg standardnih psihoterapevtskih načel v svojo metodologijo vključuje tudi delo s telesom.
Zgodovina telesno orientiranega pristopa v psihoterapevtske namene sega v prvo polovico 20. stoletja. Njen utemeljitelj je bil Wilhelm Reich, ustanovitelj vegetoterapije ter eden od začetnikov seksualne revolucije in teorije seksualne ekonomije.
Pri delu z ljudmi je Reich opazil, da osebe s podobno telesno konstitucijo omenjajo tudi podobne emocionalne težave.
To ga je pritegnilo, da raziskuje naprej. Na osnovi svojih opažanj je pripravil prvo analizo karakterjev, ki temelji na načinih, kako je oseba psihološko organizirana in kako se telesna struktura vklaplja v celo sliko.
Reichova učenca Alexander Lowen in John Pierrakos sta nadaljevala z raziskovanjem povezanosti vpliva zunanjih dejavnikov na naš psihoseksualni razvoj in oblikovanje našega telesa. Iz teh raziskav sta se razvili dve najpomembnejši terapevtski smeri, bioenergetika in Core Energetics ali energetika jedra.
Od 80-tih let prejšnjega stoletja pa do danes postaja telesno orientirana psihoterapija vse bolj priljubljena in se uvršča tudi na seznam mednarodno priznanih psihoterapevtskih smeri.
Tomislav Senečić
psihoterapevt integrativne telesno usmerjene psihoterapije, EABP, ECP
Tomislav Senečić je so-ustanovitelj Centra za integrativni razvoj (CIR), psihoterapevt integrativne telesno usmerjene psihoterapije in polnopravni član Evropskega združenja za telesno usmerjeno psihoterapijo. Psihoterapevtsko prakso izvaja že več kot 20 let. Je član Zveze psihoterapevtskih društev Hrvaške (SPUH) in član Hrvaške zbornice psihoterapevtov.
Posebej ga zanima zgodnji razvoj človeka, delo z zgodnjo travmo ter integracija zanikanih delov našega nagona v strukturo našega notranjega jaza. Svoje poklicno delo je posvetil raziskovanju in preučevanju vpliva čustev na telo, oziroma preučevanju povezave med čustvi in telesom.
Deluje kot predavatelj, supervizor, mentor in terapevt na Hrvaškem, v Sloveniji, na Madžarskem in v Srbiji.
O programu telesne psihoterapije v Sloveniji:
CIR Slovenija je program Centra za integrativni razvoj iz Zagreba, ki je v tem delu Evrope prvi akreditirani inštitut za usposabljanje o telesno usmerjeni psihoterapiji in deluje 20 let. Z izobraževanjem v programu udeleženci pridobijo kompetence in pogoje za pridobitev licence telesno usmerjenega psihoterapevta v skladu z evropskimi in lokalnimi standardi. V letošnjem letu program v Sloveniji zaključuje prva generacija, vpisujejo pa že novo. Več o programu: https://cir.si.
Prvič objavljeno maja 2019 na portalu živim.gloria.hr.
