Sosed dela od jutra do večera. Je zasvojen ali odplačuje kredite? Drug sosed ves čas skače čez plot. Je zasvojen ali ima kakšno drugo težavo? Znanka si vsakič, ko jo vidimo, praska kožo. Ima ves čas alergijo ali je zasvojena? Sodelavec je moral prodati hišo, ker je vse zapravil na igralnih avtomatih. Je tako neodgovoren ali zasvojen? Otroci so večino popoldneva na ekranih. So zasvojeni?
Igre na srečo, deloholizem, kompulzivno nakupovanje, zasvojenost s spolnostjo, motnje hranjenja, zasvojenost z odnosi, kompulzivno trošenje denarja, pretirana uporaba interneta, zasvojenost s spletnimi socialnimi omrežji, zasvojenost z romantičnim sanjarjenjem, zasvojenost s čezmerno telesno aktivnostjo, kleptomanija, puljenje dlak, praskanje kože, grizenje nohtov … vse to so nekemične zasvojenosti.
Ni preprosto določiti, kdaj posamezno vedenje postane zasvojenost, še posebej, če gre za zasvojenost z naravnimi potrebami, kot so potreba po hrani, ljubezni, spolnosti …
Vedenja lahko obravnavamo kot zasvojitvena samo tedaj, ko so zelo pretirana in ko povzročajo posamezniku škodo. Eden od znakov zasvojenosti je, da se posameznik zaveda negativnih posledic, a je nezmožen zmanjšati oziroma prenehati z zasvojljivim vedenjem.
Zasvojenosti lahko obravnavamo iz različnih vidikov in pogledov: zdravstvenega, socialnega, psihološkega, delovno pravnega in drugih. V članku se osredotočamo na biološko – socialno – psihološkega.
Kriteriji, ki določajo vedenjsko zasvojenost
Dr. Mark D. Griffiths, angleški psiholog, ki se osredotoča na področje vedenjskih zasvojenosti, je predstavil šest poglavitnih kriterijev, ki določajo vedenjsko zasvojenost:
- preokupiranost – vedenje postane najpomembnejša aktivnost v posameznikovem življenju in prevladuje v njegovem mišljenju, čustvovanju in vedenju;
- sprememba razpoloženja – nanaša se na čustveni vpliv zasvojljivega vedenja na posameznika; ta ga namreč uporablja kot strategijo spoprijemanja, sredstvo otopevanja ali bega;
- toleranca – proces, v katerem je potrebnega vedno več določenega vedenja za dosego istega počutja, kar pomeni, da je potrebnega tudi več časa za to vedenje. To vpliva na povečanje intenzivnosti, nepazljivosti in destruktivnosti vedenja;
- simptomi umika so neprijetni občutki in/ali psihična stanja (kot so tresenje, zlovoljnost, razdražljivost), do katerih pride, ko oseba ne more izvajati določenega vedenja;
- konflikt v posamezniku samem in z ljudmi okoli njega zajema socialno področje, službo, hobije in interese. Sam se počuti, kot da izgublja nadzor nad svojim življenjem;
- zdrs – nagnjenje k ponavljanju vzorcev pretiranega vedenja. Pogosto se vrnitev k najbolj ekstremnim vzorcem vedenja pojavi po obdobju, ko je posameznik doživljal, da ima nadzor nad seboj.
Vse to so znaki zasvojenosti, ki so značilni tako za nekemično, kot kemično zasvojenost.
Raziskave osredotočene na zdravljenje odvisnosti odkrivajo močno nevrobiološko povezavo med vedenjskimi in kemičnimi zasvojenostmi. Tako kot pri zasvojenih s psihoaktivnimi substancami, se tudi pri zasvojenih z vedenjem poraja močno hlepenje po ponavljanju vedenja. Vedenje na začetku pogosto prinaša pozitivne rezultate, kot so zmanjševanje napetosti, pomirjanje, dobro počutje. S časoma se pojavi toleranca, kar pomeni, da je za isti pozitivni učinek, potrebno vedno več ponavljanja specifičnega vedenja. Če se posameznik vzdrži vedenja, se pojavi neprijetno počutje oziroma odtegnitveni sindrom. Tako kot kemične imajo tudi nekemične zasvojenosti pogosto negativne finančne, medosebne in zdravstvene posledice.
Pri vedenjski zasvojenostih ima tako kot pri kemičnih zasvojenosti v možganih ključno vlogo več nevrotransmitorjev ali hormonov.
- Dopamin je povezan z učenjem, motivacijo in nagrajevanjem.
- Glutamat je lahko pomemben dejavnik impulzivnosti, hlepenja in obnovitve bolezni.
- Nizke ravni drugih nevrotransmiterjev v možganih, npr. serotonina, so povezane z visokimi stopnjami impulzivnosti.
- Noradrenalin je povezan z vzburjenjem, vznemirjenjem in iskanjem prijetno razburljivih občutkov, medtem ko ima opioidni sistem vlogo pri nagrajevanju in užitku.
Raziskave so pokazale, da obstajajo medsebojni vplivi med nekaterimi vedenjskimi zasvojenostmi in kemičnimi zasvojenosti. Npr. zasvojenost z igrami na srečo povečuje tveganje za alkoholizem.
Pri zasvojenostih na splošno pogosto govorimo o sopojavnosti – sočasni prisotnosti več vrst zasvojenosti pri enem človeku. Lahko se najprej pojavijo vedenjske zasvojenosti in nato kemične ali obratno.
Ljudje, ki imajo vedenjske zasvojenosti, pogosto poročajo o psihičnih motnjah, kot so depresija, obsesivno-kompulzivna motnja, hiperaktivnost, bipolarna motnja.
Podobnosti in razlike
Kemične in nekemične zasvojenosti imajo veliko podobnosti. Razlika med njimi je ta, da se pri kemičnih zasvojenosti za doseganje omame uporablja različne psihoaktivne substance, kot so npr. alkohol, tobak, pri nekemičnih pa se uporablja vedenje. Le to zaradi izločanja mamilom podobnih snovi s pogostim ponavljanjem povzroči spremenjeno stanje zavesti.
Pri določenih vedenjskih zasvojenostih je težje doseči abstinenco kot pri kemičnih, to so zasvojenosti, kot so: kompulzivno prehranjevanje, nakupovanje, spolni odnosi.
Treba se je zavedati, da gre pri zasvojenosti z vedenjem tako kot pri kemičnih odvisnostih, za kronično motnjo v delovanju možganov, kot poudarja Ameriško združenja za medicino zasvojenosti in ne samo za vedenjsko težavo.
Vsa zasvojljiva vedenja posamezniku prinašajo užitek, beg iz čustvenega in psihičnega neugodja, njihova nasprotna stran pa je neobvladljivost ter veliko negativnih posledic. Če so posamezniki v slabem psihičnem stanju, se bo težko zoperstaviti takojšnjemu učinku, ki ga nudi zasvojljivo vedenje ne glede na negativne posledice, ki bodo sledile.
Zasvojenost prizadene posameznika na telesni, socialni, duševni in duhovni ravni. Posledično je pomembno prepoznavanje poškodb na vseh ravneh in celostno zdravljenje zasvojenosti.
Posledice in izhod iz kroga zasvojenosti – kako pomaga psihoterapija
Psihoterapija razume zasvojenost kot odgovor na notranje občutke praznine, osamljenosti in bolečine posameznika, pogosto povezane s travmatičnimi izkušnjami z otroštva. S kompulzivnim vedenjem ali jemanje psihoaktivnih snovi želi posameznik prekiniti (neznosne) občutke.
Zasvojenost ni samo problem zasvojenega, ampak širše družbe. Družba je tista, ki omogoča boljše ali slabše okolje za razvoj najrazličnejših zasvojenosti. Prav tako pa tudi posledice zasvojenosti vplivajo na družbo: več bolniških odsotnosti, več konfliktov v družini, na delovnem mestu …
S čim so pogosteje zasvojene ženske, moški in mladi
V zadnjem času še posebej vzbuja skrb zasvojenost s pametnimi telefoni, internetom in spletnimi socialnimi omrežji, predvsem med mladimi. Zasvojenost s slednjimi se definira kot nezmožnost nadzora nad uporabo vsebin na socialnih omrežjih.
Ena izmed raziskav, opravljena med slovenskimi osnovnošolci, je pokazala pozitivno povezanost med občutki osamljenosti in problematično rabo družbenih omrežij.
Katere zasvojenosti prevladujejo pri moških in katere pri ženskah, se ves čas spreminjajo. Tako odvisnost od internetne spolnosti ni več le problem moških, ampak je pogost tudi pri ženskah. Motnje puljenja las in praskanje kože so šest do osemkrat pogostejše pri ženskah kot pri moških. Pri ženskah je približno dvakrat pogostejša kleptomanija, pa tudi kompulzivno nakupovanje – to je pri ženskah dva do štirikrat pogostejše kot pri moških. Medtem pa so motnje igranja iger na srečo petkrat pogostejše pri moških; kompulzivno spolno vedenje in zasvojenost z internetom pa dvakrat pogostejše pri moških.
Kljub skupnim značilnostim različnih zasvojenosti je zasvojenost pri vsakem človeku malce drugačna. Zato je treba k vsakemu zdravljenju zasvojenosti pristopiti drugače, prilagojeno na svojstvene potrebe posameznika. Pri tem je pomembno, da se v proces zdravljenja vključijo tudi bližnje osebe zasvojene osebe. Le tako bodo lahko razumele včasih nerazumljeno obnašanje človeka, ki trpi za zasvojenostjo, ter spoznavale, kaj lahko same naredijo, da bo njim in zasvojenemu lažje na poti okrevanja.
Vir: Vrtiljak praznine: zasvojenost, odnosi in družinska dinamika Ur. Barbara Simonič (2023)
