Če glasno smrčite ali se zjutraj kljub zadostnim uram spanca počutite utrujeni, imate morda spalno apnejo, motnjo spanja, zaradi katere se dihanje večkrat ustavi, te prekinitvi pa so pri odraslih daljše od 10 sekund.
“Ko se sliši le smrčanje, gre za plapolanje uvule, jezička, kar ni nevarno. Ko pa partner med smrčanjem sliši prekinitve dihanja, ki so daljše 10 sekund, je potrebna nadaljnja diagnostika. Študije so pokazale, da ima to motnjo 20 odstotkov splošne populacije, pri starejših je ta odstotek višji in se giblje okoli 30 odstotkov. Težava je, da stanje največkrat ostaja neprepoznano in nezdravljeno,” opozarja redna profesorica dr. Leja Dolenc Grošelj, dr.med., s Kliničničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana, in vodja Centra za motnje spanja v Ljubljani.
Spalna apneja lahko vodi v resne težave
“Če bolnikov ne zdravimo ali z zdravljenjem začnemo pozno, se lahko razvijejo druge kronične bolezni, kot so visok krvni pritisk, motnje srčnega ritma in posledično srčni infarkt ali možganska kap,” svari strokovnjakinja. Poleg kardiovaskularnih težav lahko spalna apneja vpliva tudi na razvoj demence in metabolnega sindroma, ki pomembno povečuje tveganje za sladkorno bolezen, debelost in zamaščenost jeter.
Kdaj je čas za alarm?
Do pet prekinitev dihanja na uro je normalno. O blagi apneji govorimo, ko je teh prekinitev, daljših od 10 sekund, med 5 in 15 na uro, o zmerni, kadar se dihanje ustavi med 15- in 30-krat na uro, kadar pa je prekinitev več kot 30, strokovnjaki govorijo o resni apneji. “Pri tem upoštevamo tudi, za koliko nam pade kisik v krvi, saj je to zelo nevarno za žile in cel organizem,” pravi dr. Dolenc Grošelj.
Kot je že omenila naša sogovornica, spalna apneja v velikih primerih ostane neprepoznana. Po navadi je prva oseba, ki zazna težave, oseba, ki spi poleg nas. Na katere simptome pa naj bodo pozorne osebe, ki spijo same? “Zaradi apneje po navadi pride tudi do hormonskih motenj, kar ljudi ponoči pogosteje sili na odvajanje vode, ponoči in zjutraj se zbujajo s suhimi usti, zaradi pomanjkanja kisika ponoči imajo lahko jutranje glavobole, zjutraj se zbudijo nespočiti in bolj utrujeni kot zvečer in ta utrujenost se lahko vleče tudi čez dan. Zaradi te utrujenosti se poveča nevarnost za pojav nesreč, predvsem v prometu,” razlaga dr. Dolenc Grošelj.
Poznamo različne vrste spalnih apnej
Centralna apneja – “Centralne apneje se največkrat pojavljajo pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Pri njih pride do tako imenovanega periodičnega dihanja – dihanje se prekine, nato začnejo hitreje dihati, nakar se dihanje spet upočasni in zopet prekine. Centralne apneje s periodičnim dihanjem se lahko pojavijo tudi zaradi možganske kapi v možganskem deblu.”
Obstruktivne apneje – Ta vrsta je najpogostejša. “Pojavijo se zaradi zapore v zgornjih dihalih. Dnevni simptomi centralne in obstruktivne apneje so si podobni. Tisti, ki imajo centralne apneje, nimajo suhih ust, so pa podnevi ravno tako zaspani in imajo lahko glavobole. Ločimo jih lahko le s snemanjem spanja ponoči in pogovorom z bolnikom o pridruženih boleznih, iz katerega sklepamo, kaj pričakujemo od snemanja.”
K dejavnikom, ki povečajo nevarnost za razvoj obstruktivne apneje, prištevamo še:
Debelost. Maščobne obloge okoli zgornjih dihalnih poti lahko ovirajo vaše dihanje.
Debelejši vrat. Ljudje z debelejšim vratom imajo zaradi povečanega maščevja v zgornjih dihalih večjo možnost zapore dihalne poti.
Zožena dihalna pot. Ta je lahko prirojena, dihalne poti pa lahko ovirajo tudi povečana žrelnica ali mandlji.
Spol. Moški imajo 2- do 3-krat večjo verjetnost, da bodo imeli spalno apnejo kot ženske. Pri ženskah se tveganje poveča po menopavzi.
Starost. Apneja v spanju se bistveno pogosteje pojavlja pri starejših odraslih.
Družinska anamneza.
Alkohol, pomirjevala. Te snovi sproščajo mišice v grlu, kar lahko poslabša obstruktivno apnejo v spanju.
Kajenje. Kadilci imajo trikrat večjo verjetnost za obstruktivno apnejo v spanju kot ljudje, ki nikoli niso kadili. Kajenje lahko poveča vnetja in zadrževanje tekočine v zgornjih dihalnih poteh.
Zamašenost nosu. Če imate težave z dihanjem skozi nos – bodisi zaradi anatomskih težav ali alergij – obstaja večja verjetnost, da boste razvili obstruktivno apnejo v spanju.
Zdravstvena stanja. Srčno popuščanje, visok krvni tlak in sladkorna bolezen tipa 2 so nekatera stanja, ki lahko povečajo tveganje za obstruktivno apnejo v spanju. Sindrom policističnih jajčnikov, hormonske motnje, predhodna možganska kap in kronične pljučne bolezni, kot je astma, prav tako lahko povečajo tveganje.
Mešana apneja – “Gre za kombinacijo centralne in obstruktivne apneje. Pojavi se lahko pri ljudeh, ki jemljejo zdravila, ki delujejo depresorno na dihanje, na primer opiate,” razlaga dr. Dolenc Grošelj.
Kako poteka diagnostika?
Če sumite, da imate spalno apnejo ali drugo motnjo spanja, obiščite osebnega zdravnika, ki bo izdal napotnico za nadaljnjo obravnavo pri pulmologu ali v Centru za motnje spanja v UKC. “Čakalne dobe so izredno dolge. Pred leti se osebni zdravniki niso zavedali, koliko je motenj v spanju in bolnikov niso pošiljali naprej. Zdaj pa je tega veliko, v javnem zdravstvu pa premalo kapacitet, je pa možno preiskave opraviti samoplačniško pri akreditiranih zdravnikih v Centru za motnje spanja. Bolnika se ponoči posname z aparatom, ki snema dihanje – kako diha s trebušno prepono, kako diha skozi nos in usta, kakšen je takrat EKG in kakšna je saturacija kisika. Iz tega prepoznamo, za kako hudo apnejo gre,” je za naš medij povedala dr. Dolenc Grošelj in dodala, da se snemanje v večini primerov izvaja v bolnikovem domačem okolju. “Bolnik pride sicer najprej na pregled in odgovori na vprašalnik o apneji (Stop Bang) in vprašalnik zaspanosti (Epworthova lestvica zaspanost), izmerimo mu vrat, pogledamo v usta, da ocenimo, kakšen je status prehoda iz ust v žrelo in ali je že tukaj kakšna zapora. Ta aparat dobi za domov in ga prinese naslednji dan nazaj.”
Kakšne so možnosti zdravljenja?
Osebe, ki imajo blago obliko apneje, si lahko pomagajo s spanjem na boku na višjem vzglavniku, kar jezičku prepreči, da bi zaprl dihalno pot. Zvečer se je dobro izogibati alkoholu, mnogokrat pa je rešitev tudi zmanjšanje telesne teže.
Pri otrocih z nočnimi prekinitvami dihanja zaporo največkrat predstavljajo veliki mandlji in žrelnica. V tem primeru je potrebna operacija, s katero se zapora odstrani. Tudi pri naših najmlajših se težave kažejo kot smrčanje, ki ga ne smemo ignorirati. “Otroci z nočnimi prekinitvami dihanja po navadi razvijejo adenoidni obraz. Zaradi prekinitev dihanja imajo porušeno arhitekturo spanja, manj globok spanec, zaradi česar lahko zaostajajo v rasti glede na svoje vrstnike. Rastni hormon se namreč izloča ponoči v globokem spanju, a ker je globokega spanca pri otrocih z nočnimi prekinitvami dihanja manj, imajo posledično manj rastnega hormona,” poudarja strokovnjakinja.
Dr. Dolec Grošelj ob tem pravi, da so pri odraslih težava redkokdaj mandlji in da je treba bolnika s hudo obliko apneje večinoma zdraviti z dihalnim CPAP aparatom, ki mu pod pozitivnim pritiskom vpihuje navadni sobni zrak v dihala. “S tem mu odpre dihalno pot. Aparat pacient uporablja vsaj 4 do 5 ur na noč, in sicer vsako noč. Naslednji dan se zbudi kot prerojen. Tudi centralne in mešane apneje zdravimo z dihalnim aparatom, vendar so nastavitve in delovanje tega aparata v teh primerih drugačni.”
Ljudi, ki imajo spodnjo čeljust pomaknjeno nazaj, pa zdravijo s posebnimi opornicami, ki čeljust ponoči vlečejo naprej in tako povečajo dihalno pot. “Zadnja možnost za bolnike, ki jim aparat za dihanje ni pomagal in imajo zelo hudo obliko apneje, pa je aparat, ki deluje na živec, ki pomika jezik naprej. Ta aparat ponoči stimulira mišico jezika, da se pomakne naprej in odpre dihalna pot. Ta aparat je res zadnja možnost, je drag, zato obstajajo omejitve, kdo ga lahko dobi. Bolnik na primer ne sme biti predebel ali imeti pridružene psihiatrične bolezni. Ta stimulator se vgradi pod kožo in se ne odstranjuje.” Vse omenjene oblike zdravljenja krije zdravstvena zavarovalnica.
