A včasih bi vendarle bilo treba, kajti ko pride do nezgode, je lahko že prepozno. Ena takih nevarnosti je utopitev, ki je zlasti nevarna tistim, ki niso dobri plavalci. Možnost utopitve povečujejo številni dejavniki – in eden izmed njih je plavanje s polnim želodcem.
Utapljanje
Utapljanje je akutno dušenje v vodi ob predolgem zadrževanju pod gladino. V dihala vdre voda in sledi hipoksija. Ko govorimo o utopitvi, moramo začeti prav pri hipoksiji – akutni nezadostni preskrbi s kisikom v krvi, ki poškoduje možgane, srce in druga tkiva. Če so pljuča polna vode, namreč ne morejo prenesti kisika v kri in naprej do preostalih tkiv.
Mehanizem utapljanja se razlikuje glede na to, ali gre za slano ali sladko vodo. Pri utapljanju v slani vodi ta, ko pride v pljuča, povzroči razlike v osmotskem tlaku. Zato voda zelo hitro vdira v pljuča, sol pa v kri. Posledici sta zelo nevaren pljučni edem in srčna odpoved. Pri utapljanju v bazenu je ravno nasprotno. Ker sladka voda vsebuje manj soli kot kri, se zelo hitro umakne iz pljuč v kri in jo redči. Posledično se poruši kemično ravnovesje: koncentracija elektrolitov – natrija, klora, kalcija in magnezija – se zniža, medtem ko se koncentracija kalija zaradi nastale hemolize (razpada eritrocitov) zviša.
Poudariti je treba, da so v obeh primerih prisotni akutno pomanjkanje kisika in progresivna presnovna acidoza (nizek pH krvi) ter povišan ogljikov dioksid v krvi. Vse to vodi do zastoja srca in smrti.
Vzroki in simptomi
Med najbolj izrazite simptome utapljanja spadajo respiratorni simptomi, kot so spazem dihal, dihalna stiska (respiracijska insuficienca) s hitrim in plitvim dihanjem ter pomodrelost kože. Pridruženi so še izcedek penaste tekočine in bruhanja iz ust, hud strah in motnje vedenja.
V hujših primerih pride do izgube zavesti, krčev, prenehanja dihanja in srčnega zastoja. Ko vse življenjske funkcije padejo na minimum, nastopi mrtvoudnost, utopljenec pade na dno in nastopi smrt.
Med glavnimi dejavniki tveganja utopitve so pitje alkohola in uživanje tablet pred odhodom v vodo ter izpostavljanje hladni vodi, ki povzroči sistemsko hipotermijo (podhlajenost), upočasni delovanje srca in preusmeri krvni obtok iz okončin v vitalne organe – srce in možgane – da bi jim omogočala nadaljnje delovanje. Pozorni moramo biti tudi na konvulzije (hitre in zaporedne krče) ter hipoglikemijo (prenizek krvni sladkor), ki človeka začasno onesposobijo za plavanje in s tem močno povečajo tveganje za utopitev. Še posebej pa želimo poudariti nevarnost uživanja velikih porcij hrane pred odhodom v vodo. Poln želodec je eden resnejših vzrokov utopitev.
Plavanje s polnim želodcem?
V zadnjih nekaj letih lahko pogosto slišimo opozorila o nevarnostih, ki prežijo na nas na počitnicah in med kopanjem. Kar dobro smo seznanjeni s tem, na kaj moramo biti pozorni, da bomo v vodi varni. Vendar pa se varnost v vodi redko omenja skupaj s hrano. Raziskave so pokazale, da lahko obilni obroki neposredno pred odhodom v vodo drastično povečajo tveganje utopitve, zlasti pri neizkušenih in šibkih plavalcih. Strokovna razlaga pravi, da je telo po obedu osredotočeno na prebavo, zato usmerja kri iz mišic udov v prebavila. Krvni obtok je torej med plavanjem moten, kar pomeni, da so okončine manj prekrvavljene in da so celice pomanjkljivo oskrbljene s kisikom, to pa običajno povzroči mišične krče in tako veča tveganje utopitve. Poleg tega se lahko zmanjša dotok krvi v možgane, kar povzroči izgubo zavesti. Lahko pa pride celo do bruhanja in vsrkanja želodčne vsebine v pljuča, kar povzroči dušenje in utopitev.
Tako nedolžen, skorajda smešen razlog utopitve lahko preprečite, že če upoštevate staro modrost – vsaj pol ure po obroku ne hodite v vodo. Tudi na počitnicah ne pozabite, da si je treba po obedu malce oddahniti – na kopnem.
Literatura:
Janelle, D., McCall, Britni T., Sternard. 2019. Drowning. StatPearls Publishing.
Foto: Pexels
