Tako je na tiskovni konferenci, ki se je odvila na svetovni dan sladkorne bolezni, ki se obeležuje vsako leto 14. novembra, opozoril prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., specialist pediater in predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Sicer pa so strokovnjaki poudarjali, da mora biti glukoza v krvi pri osebi s sladkorno boleznijo (SB) mora biti čim prej po diagnozi pod nadzorom in mora tako tudi ostati. Zadnje potrjujejo tudi podatki iz raziskav, ki kažejo, da intenzivno obvladovanje previsoke glukoze v krvi takoj po diagnozi v naslednjih letih pri osebi s SB zelo zmanjša tveganje za številne zaplete na živčevju, srčno-žilnem sistemu, ledvicah in očeh.
“Ves čas je v mojih mislih, ves čas razmišljam, kaj bom počela v naslednjih urah”
Mateja Malnar Štembal, ki ima diagnozo SB tri leta, je spomnila, da na raven glukoze v krvi vplivajo številni dejavniki, ne le hrana in gibanje, temveč tudi stres, temperatura in še kaj. “Ker nosim merilec za neprekinjeno merjenje glukoze v krvi, lahko spremljam kako različni dejavniki vplivajo na mojo glukozo. Z diabetologinjo se čudiva nihanju moje glukoze v krvi: poviša mi jo prhanje z vročo vodo, vendar pa mi pade, ko so zunaj visoke temperature. Med vadbo v fitnesu mi naraste, med pospravljanjem se zniža.“
Pravi, da je sladkorna bolezen ves čas v njenih mislih: razmišljati mora, kaj bo jedla in kasneje počela – bo šla po obroku na sprehod ali bom sedela. Od tega je namreč odvisno, koliko inzulina si mora dati. “Včasih so me mož in prijatelji čudno gledali, ker sem ves čas spraševala, kaj bomo počeli čez dve uri, zdaj pa vedo, da je to zelo pomembno za moje zdravje. Odgovornost za to, da imam uravnano glukozo v krvi, je moja odgovornost. Vendar to ne pomeni, da ne moremo živeti polnega življenja. Pomembno je, da si ne govorimo, česa vse ne smemo in kaj ni dobro za nas, temveč kaj je dobro za nas in kaj vse lahko!“
Zapleti bolezni se lahko začnejo, še preden je bolezen odkrita
Strokovnjaki pri sladkorni bolezni glede zapletov ves čas opozarjajo na kronične zaplete bolezni na živčevju, srčno-žilnem sistemu, ledvicah in očeh. “Na vse to je treba misliti že od dneva 0, torej od diagnoze. Pogosto so ob odkritju sladkorne bolezni tipa 2 zapleti že prisotni. In prav pri tipu 2 imamo veliko več ukrepov, farmakoloških in tudi nefarmakoloških, da lahko optimiziramo delovanje lastnega inzulina. Pomembno pa je vedeti, da se lahko procesi v telesu začnejo že pred diagnozo, zato moramo biti na to pozorni,” je o ukrepih za urejeno glikemijo, vrednosti sladkorja v krvi povedal doc. dr. Aleš Skvarča, dr. med., specialist internist diabetolog s KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v UKC Ljubljana. Prav zato je pomembno, da se ukrepa celostno in se bolezen zdravi takoj, ko je odkrita.
Poleg zdravljenja z zdravili so med najpomembnejšimi in temeljnimi ukrepi za nadzor glikemije tudi nefarmakološki ukrepi. Kot je dejal dr. Skvarča, imajo ti ukrepi v smislu uvajanja zdravega življenjskega sloga in vseživljenjske edukacije še večji pomen v zgodnjih fazah bolezni, v času tlečega kroničnega vnetja, ki lahko privede do zapleta. “Ko so zapleti že prisotni, jih je tudi veliko težje zdraviti,” je opozoril.
Sladkorna bolezen je eden glavnih vzrokov demence
Sladkor je nevaren tudi v običajnem območju, če je na zgornji meji. Imeti ‘malo’ povišanega sladkorja ni sprejemljivo. “Že pri preddiabetesu, čemur se danes reče zgodnja disglikemija, so prisotni zapleti in jih je treba zdraviti. Prepozno je zdraviti srčno-žilne zaplete, ko je oseba že doživela infarkt ali, še huje, demenco. Visoke ravni glukoze v krvi so namreč eden glavnih vzrokov demence. Danes se lahko s sodobnimi zdravili sladkorno bolezen tipa 1 odloži, tudi za več let, pri tipu 2 pa zdravila lahko celo obrnejo tok bolezni oziroma jo preprečijo,” je na pomen in nujnost pravočasnih intenzivnih ukrepov za obvladovanje sladkorja v krvi opozoril prof. dr. Tadej Battelino.
Če bolnik zdravila ne vzame, mu ne more pomagati
“Zdravniki družinske medicine delujemo najprej preventivno, prvi korak je zdrav življenjski slog naših bolnikov,” je dejala prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., družinska zdravnica in predstojnica Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot je dejala, si želijo, da bolniki čim bolje poznali svojo bolezen. “Bolnik je odgovoren za svojo bolezen, mi pa mu moramo dati ustrezne informacije in oporo, da bo dosegal postavljeni cilj. Timi v družinski medicini skrbimo za človeka kot celoto, z vsemi boleznimi in problemi, ki so povezani z diagnozo,” je poudarila.
O tem, kakšna naj bo pot novoodkrite osebe s SB in kako pristopajo diabetologi iz UKC Maribor, je govorila Urška Kšela, dr. med., specialistka internistka diabetologinja in predstojnica Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo v UKC Maribor. Kot je dejala, se ji zdijo najpomembnejše tri stvari: zgodnje odkrivanje disglikemije in sladkorne bolezni, takojšnje ukrepanje z uvedbo nefarmakološkega ter farmakološko zdravljenje skupaj s holističnim pristopom. Želeli bi si tudi boljšega vključevanja v preventivne programe, da bi ljudje to sprejeli kot način zdravljenja. “V Sloveniji imamo vsa sodobna zdravljenja, a če bolnik zdravila ne vzame, je nepomembno, če so dostopna.«
Dr. Petek Šter je ob tem dodala, da je sladkorna bolezen velik javnozdravstveni problem, in če bi jo zdravili samo specialisti diabetologi, tega ne bi zmogli. “Še premalo izkoriščamo sistem in vse, kar ponujajo centri za krepitev zdravja, ki jih bolniki še ne poznajo dovolj dobro, tudi ne zdravstveni delavci,” je opozorila. Družinski zdravniki so tisti, ki osebo s SB najbolje poznajo in lahko tako hitro in učinkovito ukrepajo z vsemi razpoložljivimi zdravili vse do morebitne inzulinske terapije.
Verjemi vase in ne obupaj!
Tako sta tiskovno konferenco sklenila Vid Debeljak in Robert Gratton. Vid je nekdanji vrhunski veslač, ki živi s SB tipa 1, Robert pa je predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, ki prav tako živi s SB tipa 1. “Če bi lahko dal nasvet 15 let mlajšemu sebi, bi si rekel: verjemi vase in počni stvari, ki jih rad počneš. Tudi svoji mami bi dal nasvet, naj bolj verjame vame in mi zaupa, da se ne bi toliko obremenjevala. Vsem staršem otrok s sladkorno boleznijo svetujem, naj zaupajo svojemu otroku,” je bil prisrčen Vid, ki bo kmalu lahko tudi v praksi preizkusil starševske veščine. Robert pa je mlade in starejše spodbudil h gibanju, vsem, ki se spopadajo z diagnozo sladkorne bolezni, pa sporočil, da je odgovornost za bolezen v njihovih rokah in naj se tega ne ustrašijo. “Vprašajte zdravnike in si postavite manjše cilje. Potem pa vztrajajte, da jih boste dosegli,” je dejal.
