Moj lažni self in moj namišljeni svet, to je vse, kar imam in kar sem. Moja popolnost, moja večvrednost, moja požrtvovalnost, moja delavnost, moj nastop – to me opredeljuje in sidra v ta svet. Moja resnica je absolutna resnica. Nič drugega ne obstaja, ker če bi obstajale drugačne, celo nasprotne »resnice« od moje, bi to pomenilo, da se motim. Da nimam prav. Da sem napravil napako. In vse to bi pomenilo, da nisem vreden obstajati. Da si ne zaslužim biti na svetu. Da sem nesprejemljiv. Da sem ničvreden.
Zelo zgodaj sem se naučil, da je samo popolno komajda dovolj dobro. Naučil sem se, da sem varen in ljubljen, samo če imam le dobre lastnosti, če sem deloven, uspešen, pogumen, močan. Ne smem biti žalosten, obupan, prestrašen, osramočen, utrujen. Nikoli se ne smem zmotiti. Nikoli ne smem biti ničesar kriv, kajti krivda pomeni, da sem nevreden in da mi bo najprej odtegnjena starševska ljubezen, takoj nato pa posledično varnost in možnost preživetja. Naučil sem se, da je laž moja največja zaveznica, vendar le, če jo podprem tudi z manipuliranjem in zavajanjem. Moč za to sem črpal iz prigovarjanja samemu sebi, da to ni laž, da je to resnica. Fake it till you make it. In res – na neki točki je vse to zame postalo resnica. In kar je moja resnica, je absolutna resnica. Samo tako lahko preživim.
Za to, da smem obstajati, da lahko vzdržujem svoj namišljeni svet in lažni jaz, potrebujem kopico ljudi, ki me obožujejo, spoštujejo, cenijo, poslušajo, mi sledijo, mi kimajo in se mi podrejajo; skratka, ves čas me potrjujejo. Brez zunanjih potrditev ne obstajam; da si jih zagotovim, bom šel preko trupel. Potrebujem druge, da mi zrcalijo, da imam prav, da sem najboljši. Zato so tu, ob meni! To niso samostojne osebe, ki bi imele svoje potrebe, želje, cilje, poslanstva, zanimanja, mnenje, tegobe, bolečine, stiske, načrte …! So le moji podaljški: tukaj so zato, da služijo meni. Če tega ne dela Branko, bo to delal Stanko. Če tega ne dela Manja, bo to delala Tanja.
Vseeno mi je, kdo ste – samo da zadovoljujete moje potrebe.
Potrebujem vašo energijo in pozornost. Ko me obožujete, ko se mi uklanjate, ko me poslušate, ko se mi podredite, ko se počutim močnejšega, pametnejšega, boljšega od vas, mi vse to pomaga vzdrževati moje narcistične zablode. Ko ste tu kot moj smetnjak, pljuvalnik, straniščna školjka, mi omogočate, da vse tisto, česar pri sebi ne prenesem in česar ne smem imeti, zmečem, zlijem, zbruham v vas, da lahko še naprej živim v iluziji, da ni z mano čisto nič narobe in da nimam nobenih osebnih težav. Vse težave, ki jih imam, prihajajo od zunaj in so krivda drugih ljudi in okoliščin.
Naučila sem se tudi, da moram biti samostojna oseba, da moram poskrbeti zase ne glede na svojo starost in morebitne ovire ali poškodbe. Kajti svet je tak: ne nudi zaščite, varnosti in sočutja. Vse si moraš priskrbeti sam. Okoli tebe je polno sovražnikov, ki ti skušajo vzeti moč, denar, pozornost, ugled. Naučila sem se, da nima smisla jokati, če te nihče ne vidi. Samo če te vidijo, lahko računaš na pomoč. In celo takrat je boljše, da ne jokaš, saj izpadeš slabič in cmera. To pa ni sprejemljivo. Pokazati moraš, da zmoreš – in ne le da zmoreš, temveč tudi, da si pri tem boljši od drugih!
Storilnostna naravnanost, materializem, ugled. To so vrednote, na katerih stoji svet.
Mi narcisi to zelo dobro vemo. Brez nas bi svet že zdavnaj propadel. Če ne bi drugim govorili, kako morajo delati, razmišljati in čutiti, če ne bi vedeli vsega in poznali vseh ljudi do obisti, bi izgubili nadzor nad njimi.
Večina drugih ne zna živeti in potrebuje nas, da jim pomagamo. Prav zato vedno mislimo na vse druge prej kot nase. Zavedamo se, da smo najboljši, nepogrešljivi in nenadomestljivi.
Tudi drugi ljudje se tega zavedajo, saj sami dobro vedo, da ne bi zmogli tega, kar zmorem jaz. Na ta način skrbim zanje in po mojih zaslugah dosegajo uspehe. Tisti, ki me ne poslušajo, pa propadejo.
Kritizirajo me tisti, ki mi zavidajo ali ki skušajo name prelagati krivdo, da so zgube. Pravi partner, sorodnik, prijatelj je tisti, ki me hvali, uboga, se z mano strinja, ker vidi, kako nenadkriljivo dober, uspešen, prijazen, moder in deloven sem. Če jim ne gre od rok, jim pomagam, da to uvidijo in da uvidijo, koga morajo izločiti iz svoje bližine.
Nikoli se ne bom spremenila, kajti dejstvo je, da imam prav.
Za to ne potrebujem dokazov, zunanjih opazovalcev, strokovnih ugotovitev. Meni je vse jasno. Tudi jaz imam veliko težav, pa nikomur ne jokam, ne hodim na psihoterapijo, ne jemljem bolniškega dopusta. Treba je stisniti zobe in iti samo naprej! Preteklost ni pomembna. Vse, kar sem, sem ustvarila sama, ker se borim za to. Na nikogar se ne bom izgovarjala. Sem nadvse iskrena in odgovorna oseba. Še naprej bom pomagala vsem, ki me bodo za to prosili. Vsi bodo videli, da pridno delam, da sem dosegla ogromno in da sem vse to zmogla brez kakršnekoli bergle. Nikoli ne bom nikomur v breme.
Ljudje v moji bližini so tu za mojo uporabo. Saj s tem tudi njih vlečem naprej in navzgor! Na nikogar se ne navežem; če bi se, bi to pomenilo, da sem šibek in odvisen od drugih. Čustva so samo za zgago. In mnogi ljudje so samo za zgago. Če ti kdo dela probleme, ga moraš pohoditi, prevzgojiti ali pa zamenjati z drugim človekom. Vedno se najdejo tisti, ki v meni znajo prepoznati diamant. Popolnoma normalno je, da delajo tako, kot hočem jaz, sprejemajo moja načela, se strinjajo z mojim okusom – ker tako pač je, to so dejstva, to je resnica. Če hočejo živeti svojo resnico, morajo živeti tako, kot jim narekujem jaz.
Lahko si samo zame ali proti meni. Če razmišljaš drugače kot jaz, pač nimaš prav. Če lahko to uvidiš, dobro zate. Če ne moreš, se me pazi – ali pa mi izgini izpred oči.
Torej je jasno: skušate me spremeniti, ker mi hočete škodovati. Ne bom se spremenil. Raje skrbite zase in pometajte pred svojim pragom. Imam na kupe ljudi, ki bodo potrdili vse, kar sem povedal.
In celo če bi se želela spremeniti, se ne morem. Res ne razumete? V meni je tako silna bolečina, tako nepredstavljiva, smrtna rana, tako uničujoč sram, da bi, če bi pogledala v vse to, če bi si to dovolila občutiti – umrla.
* Nekatere od navedenih stavkov ste verjetno že slišali iz ust osebe z NOM. Večino zapisanega pa običajno prikrivajo pred drugimi (razen za štirimi stenami); tisto, kar je v ležečem tisku, pa tudi pred sabo.
Ima kdo od vaših bližnjih značajske lastnosti (npr. čustveno izsiljevanje), ki bi jih lahko uvrstili k značilnostim narcistične osebnostne motnje? Vprašajte za pomoč na tem forumu. Tu že najdete tudi vprašanja ljudi, ki opisujejo svoje zgodbe in izkušnje.
