Hemoroidi so razširjene vene debelega črevesa v spodnjem delu danke (rektuma) in zadnjični odprtini (anusu). Glede na položaj jih delimo na zunanje in notranje. Notranji so nameščeni globoko v sluznici danke in jih ni mogoče ne videti ne občutiti, zunanje pa najpogosteje odkrijemo zaradi prisotnosti krvi, srbenja in bolečine. Poleg teh so še drugi znaki: občutljivost ali bolečina ob praznjenju črevesa, sluzast analni izcedek in boleče izbokline v bližini zadnjične odprtine. Na razvoj hemoroidov vplivajo dedni dejavniki, kronično zaprtje, driska, dolgotrajno sedenje, nosečnost in staranje.
Poiščite pomoč v naravi
Navadni gavez (Symphytum officinale) je bogat z alantoinom, snovjo, ki deluje keratolitično (poveča navlaženost zunajceličnega matriksa in pospešuje odluščenje vrhnje plasti mrtvih celic) in adstrigentno (koagulira vrhnje sloje kože in ustavlja manjše krvavitve), zato blaži bolečino in otekline. Za zdravljenje hemoroidov uporabljamo njegovo korenino. Priporoča se tudi za zdravljenje razširjenih varikoznih ven (krčnih žil), oteklin, modric in bolezni sklepov.
Navadni bršljan (Hedera helix) pomaga pri zdravljenju hemoroidov zaradi svojega protivnetnega in analgetičnega delovanja. Čeprav so znanstvene raziskave potrdile njegove učinke le pri vnetju dihalnih poti, ki jih spremlja kašelj, se vse pogosteje priporoča tudi pri drugih vnetjih v telesu. Saponin v listih navadnega bršljana deluje na krvne žile, upočasnjuje srčni utrip in zaustavlja krvavitve. Priporoča se za zdravljenje hemoroidov, vnetih ven, razširjenih ven in ateroskleroze.
Divji kostanj (Aesculus hippocastanum) je bogat z escinom, ki s svojim protivnetnim delovanjem preprečuje nastajanje edemov, zavira nastajanje vnetnih snovi in zmanjšuje delovanje encimov, ki razgrajujejo stene krvnih žil. Zato je učinkovit pri zdravljenju hemoroidov, bolezni ven in kapilar pa tudi utrujenih nog. Pripravki iz divjega kostanja se priporočajo tudi pri kroničnem vnetju črevesne sluznice, driski in griži (dizenteriji).
Z raziskovalnega vidika
Čeprav velja splošno prepričanje, da je sedeči način življenja med glavnimi vzroki za nastanek hemoroidov, se je izkazalo, da se lahko ta bolezen pojavi tudi pri športnikih in ogrozi njihov aktivni življenjski slog. Povečan pritisk na medenico in povišan intraabdominalni tlak pri nekaterih vrstah športa lahko privedeta do zdrsa hemoroidnih ven, zato športnikom, ki imajo težave s hemoroidi, priporočamo tiste vrste športa, pri katerih sta pritisk na območje medenice in intraabdominalni tlak manjša (plavanje). Pri statičnih športih se prvotni simptomi pogosto poslabšajo, tako da npr. kolesarjenje sicer ne vpliva na nastanek hemoroidov, vendar pa okrepi simptome bolezni zaradi dolgotrajne vadbe v sedečem položaju. Pri drugih »sedečih« športih (jahanje, veslanje) je treba v času pojava simptomov vadbo opustiti ter se je znova lotiti šele po končanem zdravljenju.
Literatura:
- Kamenjašević, M. 2014. Hemoroidi u generalnoj populaciji i kod sportaša. Hrvatski športskomedicinski vjesnik. 29 (2): 95–98.