V veliki skupini sladkorne bolezni je bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 med pet in deset odstotkov. “V Sloveniji po ocenah zboli približno 130 bolnikov na leto: 80 otrok in 50 odraslih. Za razliko od sladkorne bolezni tipa 2 (SB2) je tip 1 (SB1) avtoimunska bolezen: lasten imunski sistem začne napadati in uničevati celice, ki delajo inzulin – to so beta celice v trebušni slinavki,” pripoveduje predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike Ljubljana prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. Ker te celice postopno odmirajo, ima oseba vedno manj inzulina, dokler ga ni premalo in pride do kritične točke, ko je raven glukoze v krvi previsoka, kar se pogosto pokaže z življenje ogrožajočim zapletom – ketoacidozo. “Ketoacidoza pomeni zakisanje telesa zaradi pomanjkanja inzulina, glavni vzrok zakisanja pa so ketoni v krvi, ki jih izločajo jetra in druga tkiva v telesu,” pojasni. Kako hitro se odvija ta proces odmiranja beta celic do kritične točke, je odvisno od genetike in intenzivnosti avtoimunskega napada, ki je vzrok za propad beta celic.
Odkrivanje bolezni, preden se dejansko začne
“Sladkorna bolezen tipa 1 se uradno deli na stadij 1, 2 in 3. Stadij 2 pomeni, da sta pri osebi prisotni najmanj dve protitelesi značilni za sladkorno bolezen in začetno nihanje glukoze v krvi. Vemo, da bo večina teh oseb v treh do petih letih razvile stadij 3, ki pa pomeni sladkorno bolezen,” razloži prof. dr. Battelino. To je pomembna informacija zaradi dveh razlogov: če starši vedo, kateri otroci bodo razvili sladkorno bolezen tipa 1, bodo lahko pozorni na simptome, s katerimi se kaže povišana raven glukoze v krvi in bodo lahko pravočasno odreagirali; torej, preden pride do ketoacidoze. Poleg tega je ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) že odobrila prvo imunomodulatorno zdravilo, s katerim se lahko pri osebah v stadiju 2 odloži začetek sladkorne bolezni, in sicer za dve do pet let. Na Evropski agenciji za zdravila (EMA) bodo o odobritvi zdravila predvidoma odločali v naslednjem letu. V preskušanju pa so tudi druga zdravila s katerimi bi se lahko zakasnilo, morda nekoč v prihodnosti celo preprečilo SB1, denimo gensko zdravljenje in zdravljenje s spremenjenimi beta celicami.
Otroke, ki imajo stadij 1 in stadij 2 sladkorne bolezni tipa 1, bi lahko odkrivali s presejanjem populacije. V Sloveniji so otroci pred vstopom v šolo, v starosti med pet in šest let, že deležni sistematskega pregleda z odvzemom krvi. Tako bi lahko presejanje izvedli v okviru tega pregleda in odvzema krvi.
Sicer pa prof. dr. Battelino pravi, da je njihov oddelek dobro pripravljen na vpeljavo presejanja za SB1; sodelovali so namreč v evropskem projektu INNODIA HARVEST, ki se ukvarja z vprašanjem preprečevanja sladkorne bolezni tipa 1, njihov laboratorij pa bo eden od treh referenčnih laboratorijev za evropsko skupnost.
Ljudje še kar odlašajo z obiskom pri zdravniku
Po besedah prof. dr. Battelina se smrtnost zaradi ketoacidoze, ki v večini primerov pripelje do postavitve diagnoze SB1, v razvitih državah znižuje in znaša 1-3 odstotke. “V Sloveniji pa zaradi ketoacidoze že 70 let ni umrl nihče, kar je posledica odlične organizacije primarne mreže pediatrije,” pove. Doda, da so med pandemijo vse države poročale o povečanem številu ketoacidoz, kar je razumljivo glede ne to, da je bil takrat otežen dostop do zdravnikov, vendar pa žal to še kar vztraja – ljudje še vedno kasno pridejo z otrokom do zdravnika.
Če otrok (ali odrasla oseba) postane izrazito žejen, in ta žeja vztraja tudi ko oseba pije, se ponoči prebuja, ker mora na vodo oziroma začne celo ponovno močit posteljo in se ob tem slabo počuti oziroma hujša, so to lahko tudi znaki sladkorne bolezni tipa 1 in je treba k zdravniku, da izmeri glukozo v krvi,
poziva prof. dr. Tadej Batteline, dr. med.
Umestiti bolezen v ne preveč lahko življenje
Ketoacidoza zahteva intenzivno zdravljenje, zato je praviloma vsak otrok hospitaliziran. Med bolnišničnim zdravljenjem pa se otroka in družino tudi izobrazi za samostojno vodenje sladkorne bolezni. “Pri približno 10. letu starosti lahko začne otrok prevzemati odgovornost za sodelovanje pri vodenju bolezni, kar je danes mnogo lažje kot nekoč, saj velik del uravnavanja glukoze nosi tehnologija z umetno inteligenco,” pojasni profesor.
Na KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike vsako leto izobrazijo več kot 300 učiteljev iz vse države, da znajo pomagati otrokom s sladkorno boleznijo.
Sladkorna bolezen tipa 1 je (zaenkrat) doživljenjska bolezen, zato je diagnozo težko sprejeti, soglaša prof. dr. Battelino. “Psihološka podpora je tako rutinski del obravnave. Na oddelku imamo dve klinični psihologinji, ki opremita bolnike in njihove družine s tehnikami, kako se soočiti s tem dodatnim stresom, ki ga prinese diagnoza kronične bolezni, in kako ga umestiti v danes ne prav lahko življenje.“
Vodenje bolezni danes mnogo lažje kot nekoč
Vendar pa se s sodobno tehnologijo in umetno inteligenco danes to bolezen vodi povsem drugače, kot se jo je pred desetletji, poudarja prof. dr. Battelino. “Teža bolezni je bistveno manjša, predvsem pa je odlična dolgoročna prognoza. Ljudje, ki uporabljajo tehnologijo z umetno inteligenco, ne razvijejo več včasih najpogostejših zapletov sladkorne bolezni, in imajo zato normalno pričakovano življenjsko dobo in lahko kakovostno živijo.“
Vse osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 imajo pravico do sistema hibridne zaprte zanke, ki je v celoti pokrita iz pravic obveznega programa zdravstvenega zavarovanja. Gre za sonzorje, ki spremljajo glukozo in po napovednem modelu (algoritmu) spreminjajo oziroma ustavljajo dovajanje inzulina. Bolniki morajo aplicirati inzulin le še pred obrokom (15 minut prej), in sicer glede na količino ogljikovih hidratov, ki jih nameravajo zaužiti.
Ko je ta tehnologija prišla v klinično prakso, je bilo najbolj opazno to, da so se zmanjšale hude hipoglikemije in to ne le za nekaj odstotkov, temveč občutno, pove profesor. “Zdaj so otroci s SB1 v blagih hipoglikemijah manj kot dva odstotka časa. Vendar pa možgane bolj kot prenizke vrednosti glukoze v krvi poškodujejo previsoke vrednosti. Zato veliko delamo na osveščanju bolnikov, da ne pozabljajo dodajati inzulina pred obroki.“
Ljudje smo se razvili kot omnivori (vsejedi), vsako drugačno stališče je strokovno napačno. Posebnih prehranskih omejitev osebe s SB1 nimajo, veljajo priporočila kot za splošno populacijo: zdrava uravnotežena prehrana z izogibanjem sladkorju, še posebej izogibanjem sladkih pijač, ker te še hitreje dvignejo raven glukoze v krvi, in zaenkrat ni dovolj hitrega inzulina, ki bi lahko to preprečil, poleg tega pa je uživanje sokov povezano s povečanim tveganjem za resne zaplete, na primer demenco.
Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.
