Postopek ločitve od partnerja spremlja marsikatero težko čustvo. Ločitev je drugi najbolj stresni dogodek v življenju posameznika. Starši ste lahko žalostni, ker se je končalo življenje, o kakršnem ste vedno sanjali – družinsko življenje, polno ljubezni in povezanosti s partnerjem, s katerim imata tudi skupnega otroka oz. otroke. Starši ste lahko jezni na bivšega partnerja oz. partnerko, ker vas je prevarala/a. Lahko ste jezni, ker se bivši partner ni posvečal toliko družini, kot ste od partnerja pričakovali. Lahko je prisotna želja po maščevanju. Starše vas je lahko strah pred tem, kako naprej; kako bo z otrokom; kako boste finančno zmogli skrbeti za družino v enem domu; strah vas je, ker ne veste, kje boste živeli in kdo se bo odselil, itd.
Skrbi, ki jih prinese ločitveni postopek
Ogromno skrbi s seboj lahko prinese ločitveni postopek, ki je za starša stresen že brez kakšne večje dodatne drame. Pa vendar se starši, ki si želijo čim prej zaključiti ločitveni postopek in se dogovoriti glede otrok, lahko hitro zapletejo v dolgotrajne in mučne sodne postopke. V teh postopkih zdravo razumsko razmišljanje pogosto zameglijo močna in neprijetna čustva staršev. Svoje pa temu lahko dodajo tudi »neetični« ali »nestrokovni«, delavci, ki so vključeni postopke in ki lahko vsak na svoj način doprinesejo v celoten postopek dodatno zmedo in stres.
Starše je v postopkih strah, da bi »izgubili« otroka ali da bi npr. sodišče določilo obseg stikov med otrokom in obema staršema na način, ki ne bi staršu ustrezal. Povedano drugače, starši si želijo v ločitvenih postopkih pridobiti prednost, da ne bi sodnik določil manj stikov med staršem in otrokom, kot pa si je zamislil starš. Prednost pred bivšim partnerjem si želijo starši pridobiti na zelo različne načine.
Kako starši “pridobivajo prednost” drug pred drugim
Le redko starši to delajo na način, da zagovarjajo strokovno plat tega, kaj je najboljše za otroka. Najpogostejša »taktika« gre v smeri tega, da bolj kot starš kritizira bivšega partnerja, boljši bo on izpadel in več je možnosti, da bo imel z otrokom večji obseg stikov kot bivši partner.
Na žalost ob več kot 15-letnem spremljanju družin z ločenima staršema opažam, da so te obtožbe med staršema včasih povsem absurdne. Neredko se dogaja, da starš obtožuje bivšega partnerja, da otrok pri njem ni naredil domače naloge. Ali pa, da je bivši partner otroka udaril (to je pogosto izvzeto iz konteksta in potencirano). Očetje mame obtožujejo, da otroka zanemarja, ker morda ni deklici umila las. Ali da zanemarja otroka, ker se ne strinja, da obiskuje nogometni krožek, ki si ga otrok želi. Oče npr. obtoži mamo, da se dere na otroka (čeravno je povzdignjen glas nekaj povsem normalnega, če otrok ignorira navodila po tem, ko mu starš trikrat nekaj reče). In tako naprej. Vse to so primeri iz prakse in iz mojega dela z ločenimi starši.
In vse to so situacije, ki so vsakdanje in ki so del vsakodnevnih odločitev staršev in vzgoje otroka. Pa vendar so v primeru, ko starša živita skupaj, takšna situacije razumljene povsem zdrav razumsko – kot del vzgoje in suverenih odločitev starša. Če sta starša ločena, so povsem enake situacije lahko interpretirane kot pokazatelji nasilja nad otrokom oz. otrokovega zanemarjanja.
Če sta starša ločena, so povsem enake situacije sicer običajnega družinskega življenja lahko interpretirane kot nasilje nad otrokom oz. otrokovo zanemarjanje.
Zaradi obtožb in dokazovanja, kdo je boljši starš in kdo je v preteklosti naredil več napak, se sodni postopki za starša zavlečejo v nerazumno dolgo obdobje, s tem pa imajo tudi velike stroške z odvetniki, izvedenci in drugimi strokovnjaki.
Kako si prihraniti ločitveno agonijo
Staršem svetujem, da se po možnosti izognete dokazovanju, kdo je boljši starš. Raje se posvetite pojasnjevanju, kaj je najboljše za otroka. Če je šlo sicer v preteklosti za resne zlorabe ali zanemarjanje otroka, potem morate na to seveda opozoriti in delovati v smeri zaščite otroka pred nadaljnjo zlorabo in zanemarjanjem. Ker pa je ob močnih neprijetnih čustvih včasih težko postaviti mejo med resno ogroženostjo otroka in med slabimi vzgojnimi odločitvami, vam svetujem, da se poslužite sledečega »merila« zdravega razuma:
Ko želite bivšega partnerja prikazati v slabi luči z namenom, da bi imel manjši obseg stikov z otrokom, kot bi ga imeli vi oz. kot je najboljše za otroka, si odgovorite na sledeče vprašanje: »Ali bi tudi v primeru, če bi midva kot starša še živela skupaj, jaz zahteval/a, da se omeji stike med otrokom in mojim partnerjem zaradi razloga, ki ga kot slabo lastnost bivšega partnerja navajam v ločitvenem postopku?«
Ali morda še boljše – če npr. bivšega partnerja obtožujete, da je otroku navil ušesa in da je zato slabši starš od vas, odgovorite na to vprašanje:
»Če bi vaša dva dobra družinska prijatelja, ki sta starša, otroku oba navila ušesa, ker ni ubogal oz. je delal po svoje – ali bi bili pripravljeni zagovarjati na sodišču stališče, da mora sodišče odvzeti tema staršema otroka in močno omejiti stik med otrokom in staršema?«
Če na takšna vprašanja odgovorite z »NE«, potem je to zelo dober pokazatelj tega, da obtožbe bivšega partnerja nimajo prave teže in da se jih skuša pretirano negativno ovrednotiti zgolj zaradi posebnosti situacije – ker sta starša ločena oz. se ločujeta.
Takšno razmišljanje je v nasprotju s slovensko Ustavo. Ustava v 14. členu zagotavlja, da so vsakomur zagotovljene enake pravice in temeljne svoboščine ne glede na razlike med nami – ne glede na spol, izobrazbo, vero in katerikoli druge posebne okoliščine. Med te posebne okoliščine lahko štejemo tudi status starša oz. razliko v tem, ali je v partnerski zvezi ali ne.
Zato vas starše opozarjam, da se potrudite in poiščite kvalitetne podporne vsebine, da boste otroku znali zagotoviti stabilnost in predvidljivost v dveh domovih. Brez da ob tem bivšega partnerja skušate prikazati kot slabega ali nevarnega.
Ne pozabite, otrok se počuti kot pol oče in pol mama. Slabe informacije o enem ali drugem staršu za otroka pomenijo tudi slabe informacije o njem samem. To pa je slaba popotnico za otrokov pozitivno samopodobo.
Če imate starši zaradi zahtevnosti situacije velike izzive pri tem, kako slediti največji koristi otroka po vajini ločitvi, potem vabljeni na spletno stran www.matejzaplotnik.com. Lahko pa tudi pišete na [email protected]. Potrudil se bom, da vas v tem vašem zahtevnem življenjskem obdobju čim bolj podprem in vam stojim ob strani.
