Kratkotrajno vsakodnevno izpostavljanje sončnim žarkom je koristno, saj tako organizmu zagotovimo dovolj vitamina D, a soncu se v ta namen nastavimo zgodaj dopoldan ali pozno popoldan, ko pripeka ni najhujša. Sicer pa se moramo sončenju izogibati, kajti UV-žarki ne povečujejo le tveganja za nastanek kožnega raka, temveč prispevajo tudi k hitrejšemu staranju kože.
Ne pozabite na osnovne zaščitne ukrepe
Preden se torej izpostavimo nevarnim UV-žarkom, se moramo pred njimi vedno ustrezno zaščititi. Osnovni zaščitni ukrepi so naslednji:
- Oblecite se v oblačila, ki pokrijejo čim več kože: majica naj ima rokave dolge vsaj do komolcev, hlačnice naj pokrivajo čim večji del stegen.
- Na glavo si poveznite pokrivalo, ki ne bo senčilo le vašega obraza, temveč bo pokrivalo tudi zadnji del vratu in ušesa.
- Oblecite se v gosteje tkane materiale, ki bodo preprečili UV-žarkom, da bi prodrli do vaše kože. Zadnje raziskave kažejo, da je od barv najbolje odbojna temno modra in ne bela, kot smo nekoč mislili, zato naj bodo oblačila temnejših barv.
- Za optimalno zaščito nosite oblačila, ki vsebujejo UV-zaščito.
- Izpostavljene dele telesa, ki niso pokriti z oblačili, zaščitite s kremo za zaščito pred soncem z dovolj visokim zaščitnim faktorjem.
- Soncu se sicer izogibajte med 11. in 16. uro, ko je najmočnejše, in ne pozabite, da lahko sončni žarki prodrejo tudi skozi redko senco.
Kateri faktor zaščite izbrati?
Dandanes imamo na izbiro zaščitne kreme najrazličnejših znamk oziroma proizvajalcev in številnih zaščitnih faktorjev. Kateri faktor zaščite torej izbrati? In, ali so cenovno ugodne kreme, ki jih lahko kupimo v živilskih trgovinah in drogerijah, sploh enako dobre kot tiste pregrešno drage, ki se jih dobi le v lekarnah? O tem smo povprašali predstojnico Dermatoveneroške klinike UKC LJ prim. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, dr. med.
“Težava je v tem, da če pri nanosu uporabimo premalo kreme, lahko njen zaščitni faktor močno razredčimo in imamo tako zelo malo zaščite. Če, na primer, preveč na tanko namažemo faktor 50, se ga lahko razredči celo na faktor dva. Ključno je torej, da kreme za zaščito pred soncem namažemo dovolj na debelo. Ena študija je pokazala, da faktor ob nanosu, ker ga premalo namažemo nase, v povprečju razredčimo kar za eno tretjino. Se pravi, ste v tem primeru premalo zaščiteni,” pojasni sogovornica.
Pri nanašanju kreme za zaščito pred soncem torej ne varčujmo in je na kožo nanesimo dovolj. Velja pravilo dva miligrama na kvadratni centimeter kože. In za vsak primer vseeno raje izberimo kremo z višjim kot nižjim zaščitnim faktorjem – prav zato, da če je bomo kljub previdnosti premalo nanesli, bo ta še vedno nudila dobro zaščito. Prav tako je treba zaščitno kremo dovolj pogosto na novo nanašati, saj se z znojenjem, kopanjem v morju in bazenu in brisanjem z brisačami postopoma odstranjuje s kože.
Ko sebe ali otroke namažemo s kremo za zaščito pred soncem, radi pozabimo na določene dele telesa, opozarja sogovornica, kar je potrdila tudi raziskava. “To je področje okrog kopalk, hrbtišče stopala, za ušesi in okrog oči, kjer se bojimo, da bi si kremo zanesli v oči,” pove prim. dr. Planinšek Ručigaj. In dodaja, da smo prehitri in površni tudi, ko drug drugemu namažemo hrbet.
Ali veste, kaj pomeni zaščitni faktor?
Vsaka koža ima lasten zaščitni faktor oziroma zaščitni pigment, ki naravno ščiti pred sončnim sevanjem. Glede na to, koliko zaščitnega pigmenta tvori vaša koža in kako občutljivi ste na sončne žarke, se uvrščate v enega od šestih fototipov kože. Pri tem fototip 1 pomeni, da ste zelo svetlopolti in nagnjeni k sončnim opeklinam (zato se morate toliko bolj ščititi), fototip 6 pa pomeni zelo temno polt ter hkrati manjše tveganje za opekline.
Če k svojemu naravnemu zaščitnemu faktorju dodate še zaščitni faktor kreme, ki ste jo izbrali, dobite okviren odgovor na vprašanje, na koliko časa morate ponavljati nanos kreme za zaščito pred soncem (če vmes ne greste v vodo in se izdatno ne znojite). Primer: če ste lahko na račun tvorbe lastnega zaščitnega pigmenta na soncu 10 minut in k temu dodate faktor kreme 10, pomeni, da ste lahko na soncu 100 minut. Potem je treba zaščitno kremo ponovno nanesti.
Katero kremo kupiti: dražjo ali cenejšo?
Mnogi se znajdemo v dilemi, ko gre za nakup kreme za zaščito pred soncem. Glede tega, katero kupiti – tisto dražjo v lekarni ali tisto malce cenejšo v drogeriji ali živilski trgovini –, je tako: čeprav so vse kreme preverjene in nudijo zaščito, je dejstvo, da je s tistimi dražjimi, ki so na voljo v lekarnah, opravljenih veliko več temeljitih raziskav.
“Dražje kreme imajo za sabo kup študij, v katerih se preverja, za kakšno kožo so primerne, kako jih moramo shranjevati, kako jih je treba nanašati, koliko časa so dejansko lahko odprte, da še nudijo ustrezno zaščito … Sama sem bila v eni od tovarn v Nemčiji, kjer nisem mogla verjeti, kako temeljito te kreme testirajo. Kar pa se tiče krem iz drogerij in trgovin: tukaj ni nobene kontrolirane temperature, za te kreme se ne ve, koliko časa že stojijo, tako da lahko kvaliteta kreme ni več takšna, kot bi morala biti. Zato so kreme, ki jih kupimo v lekarnah, bolj kontrolirane,” pojasnjuje sogovornica.
Pa še nekaj moramo vedeti: namreč kremo, ki smo jo odprli konec lanskega poletja, pa je nismo porabili, je letos bolje zavreči. Zelo verjetno je namreč nismo ustrezno hranili in zato učinkovine v njej, ki ščitijo pred UV-žarki, ne delujejo več, krema pa posledično ne nudi več dobre zaščite. Če pa imamo še povsem zaprto kremo, ki smo jo kupili lani, pa smo jo hranili na ustrezni temperaturi, jo letos lahko uporabimo le, če je rok trajanja, ki je navaden na njej, še veljaven.
