Odgovore smo poiskali pri specialistu fizikalne in rehabilitacijske medicine dr. Martinu Zorku, dr. med. iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. »Poleg poškodb je pomemben vzrok za bolečine v sklepih, denimo v kolenih, gležnjih, kolkih, artroza oziroma obraba. Pomembno je, da ljudje kljub bolečinam ostanemo aktivni, saj nam sicer upade fizična zmogljivost oziroma mišična moč, s tem pa lahko sklep postane še manj stabilen in se težava lahko še bolj poglobi,« opozarja. »Po drugi strani pa je potrebno izbrati takšne vaje – po možnosti pod nadzorom fizioterapevta – pri katerih se bolečina ne slabša. Slabšanje bolečine ob vadbi lahko pomeni dodatno poškodbo sklepa in tudi mišic ob bolečem gibanju ne moremo učinkovito natrenirati«
Rehabilitacija sklepov po poškodbi
Kadar pride do poškodbe sklepa in bolečine niso prehude (če so bolečine prehude je treba k zdravniku), dr. Zorko svetuje, da počivamo in prizadeti sklep nekaj dni hladimo preko tkanine vsaki dve uri po 15 minut. Če je mogoče, naj bo pri tem prizadeti sklep dvignjen. Nato ga začnemo postopno obremenjevati (pazimo, da ga ne obremenjujemo preveč!). Po lažjih poškodbah ga lahko začnemo obremenjevati že po nekaj dneh, pri nekoliko težjih pa po tednu ali dve tednih. Zelo primerni aktivnosti v takih primerih sta hoja po ravnem in kolesarjenje na sobnem kolesu.
Poškodovani ali obrabljeni sklep lahko vsake toliko časa bolj intenzivno boli, ker pride do vnetja. Takrat lahko ponovno nekaj dni bolj počivamo in hladimo boleči sklep, nato pa nadaljujemo z aktivnostmi
Dr. Martin Zorko, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine
Če bolečine vztrajajo dalj časa ali pa zaradi bolečine ne moremo normalno opravljati aktivnosti, pa je treba k zdravniku, da ugotovi, ali je šlo morda za kakšno težjo poškodbo, poudari sogovornik. »V tem primeru imamo na voljo različne možnosti zdravljenja, ki so odvisne od vzroka za bolečine: blokade, zdravljenje s hialuronsko kislino ali matičnimi celicami, vstavitev umetnega sklepa,« pove.
Bolečine v sklepih in hrbtu so daleč najpogosteje samoporočana okvara zdravja med prebivalci Slovenije in drugih razvitih delov sveta.
NIJZ*
Bolečine v hrbtenici / križu
Po besedah dr. Zorka, so bolečine v hrbtenici / križu lahko simptom različnih bolezni, posledica preobremenitve mišic, ki stabilizirajo trup, oziroma sunkovitih gibov, še posebej z dodatnimi bremeni. »Težava pri bolečinah v hrbtenici je, da so pogosto kronične. Za vsako kronično bolečino pa velja, da jo je težko odpraviti. Razlog je, da kronična bolečina postane avtonomna – živčne poti, ki prenašajo signal iz bolečih struktur v glavo, postanejo bolj prevodne. To pomeni, da se lahko že majhen dražljaj prevede v precejšnjo bolečino,« razloži.
Kdaj k zdravniku zaradi bolečine v hrbtenici?
Sogovornik odgovarja, da če bolečina ni tako močna, da pri tem ne pride do zaščitnega mišičnega krča, če se bolečina ne širi v noge, potem lahko nekaj dni počakamo. »V tem času lahko boleči predel grejemo in jo skušamo razgibati v vse smeri – če razgibavanje boli, nekaj dni počakajmo. Pomembno je, da spremljamo, ali bolečino poslabšajo gibi, je močnejša podnevi ali ponoči. Če bolečina vztraja, pa je treba k zdravniku,« svetuje dr. Zorko.
Zaradi bolečin v hrbtenici je treba k zdravniku:
- V primeru, če se bolečina širi v noge.
- Če čutimo upad mišične moči v nogah.
- Ob nekontroliranem uhajanju urina.
Težko fizično delo je za hrbtenico enako škodljivo kot dolgotrajno sedenje. Hrbtenica potrebuje ritmično obremenjevanje, da strukture v njej dobijo hranila za normalno delovanje.
Dr. Martin Zorko, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine
* https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/bolezni-kostno-misicnega-sistema/
