Da je splet – sploh družbena omrežja – poln slabo preverjenih ali celo nepreverjenih informacij, ni nič novega. Vsak s kančkom soli v glavi ve, da je treba do objav in zapisov na Twitterju, Facebooku, Instagramu in drugih socialnih mrežah pristopati z nekaj zadržanosti in kritičnosti. Predvsem pa je treba vedeti, kdo je avtor objav in ali za njimi stoji kredibilen vir. Sploh ko gre za tako pomembni področje, kot je naše zdravje.
Ameriški raziskovalci s prof. Davidom Broniatowskim na čelu so se tako lotili zanimive študije, ki so jo predstavili za portal Medical News Today. Preučevali so, koliko dezinformacij o covidu-19 se je širilo po spletu v začetni fazi pandemije, natančneje v obdobju od 8. marca 2020 do 1. maja 2020. V svojo študijo so zajeli kar 325 milijonov objav s Facebooka in Twitterja ter jih primerjali z zdravstveno obarvanimi objavami v istem obdobju leta 2019, ko se svet še ni boril s covidom-19. Ugotovili so naslednje:
- Objavljanje napačnih informacij o covidu-19 je bilo glede na pretekle izkušnje povsem pričakovano. Že pred pandemijo so se namreč v povezavi z zdravstvenimi temami na spletu, predvsem na družbenih omrežjih, pogosto pojavljaje napačne oziroma nekredibilne informacije.
- Preučevane objave o covidu-19 so bile 1,13-krat bolj verjetno vezane na kredibilne vire kot z zdravjem povezane objave iz obdobja pred pandemijo. A za tiste korona objave, ki so prihajale iz nekredibilnih virov, je bilo kar 3.67-krat bolj verjetno, da so vsebovale povsem napačne informacije oziroma da so izkrivljale dejstva.
Ker je bilo torej, glede na izkušnje iz preteklih let, povsem pričakovano, da se bodo po družbenih omrežjih širile mnoge napačne informacije, celo neresnice, raziskovalci menijo, da bi se lahko naredilo veliko več za to, da bi se to preprečilo ali vsaj občutno omililo.
“Dezinformacije so bile prisotne od nekdaj, mnogo pred pojavom covida-19, in to celo v večjem obsegu. Mnogi ljudje so se tega zavedali, zato je bilo širjenje napačnih informacij med covidom-19 povsem predvidljivo. Če bi bili bolj proaktivni v boju proti dezinformiranju, morda danes ne bi bili sredi takšne anticepilne krize,” pravi soavtor raziskave prof. Mark Dredze.
Zaradi tako imenovane infodemije, kot je širjenje napačnih informacij že 15. februarja 2020 poimenoval generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, tako danes še vedno mnogi verjamejo v razne teorije zarote in nasprotujejo mnogim ukrepom za zajezitev širjenja novega koronavirusa, vključno s cepljenjem.
“Na tej točki pandemije je tako ključnega pomena, da se lotimo nove raziskave, ki bo preučevala dezinformacije o covidu-19 znotraj celotnega ekosistema zdravstvenih dezinformacij, in še pomembneje, da ugotovimo, kako se lahko spopademo s tem izzivom,” pa dodaja druga soavtorica študije, dr. Sandra Crouse Quinn z Univerze v Marylandu.
