“Pogostost virusnih obolenj med otroki je povečana v jesenskih in spomladanskih mesecih, z vrhom v zimskim mesecih. Otroci najpogosteje obolevajo zaradi klasičnega prehlada, povzročenega z rinovirusi, respiratornim sincicijskim virusom (RSV), virusom gripe in eneterovirusom. Bakterijske okužbe se pojavljajo v precej manjšem obsegu (do deset odstotkov), poleg tega se pojavljajo čez vse leto,” pravi specialist pediatrije asist. dr. Matjaž Homšak, dr. med., predsednik Slovenskega združenja za pediatrijo. Dodaja, da je epidemija kovida, najprej z uvedbo ukrepov nato pa njihovo sprostitvijo, vplivala na to, da so se sočasni izbruhi različnih virusnih obolenj začeli pojavljati tudi izven običajnih časov pojavljanja.
Mit ali resnica: če je blag potek, je virusni izvor
Sogovornik pojasnjuje, da v začetku, ko se pojavijo prvi bolezenski znaki, niti zdravniki ne morejo ločiti, ali gre za okužbo virusnega ali bakterijskega izvora, niti z laboratorijskimi preiskavami, saj nekaj časa traja, preden se okužbe »poznajo« na krvi. “Virusne okužbe praviloma res potekajo blažje kot bakterijske, ni pa nujno. Tudi zaradi virusne okužbe lahko otroci (pa tudi odrasli) zelo zbolijo, celo obnemorejo. Včasih pa se lahko okužbe tudi prekrivajo ali pa se bakterijska razvije v drugi fazi bolezni prebolevanja virusne okužbe,” pove.
Pravilo treh dni
Ko otrok zboli, se običajno slabše počuti, je slabše razpoložen, s slabšim apetitom, lahko dobi vročino z znaki vnetja zgornjih dihal, bolečim žrelom, bolečinami v mišicah … pravi dr. Homšak. “Če je otrok kljub slabemu počutju še dejaven, ima svoj ritem budnosti in spanja, dovolj pije ali se doji, tudi če zavrača hrano, potem zadostuje, da ga tri dni opazujemo. Po treh dneh se lahko pokaže izboljšanje: nižja telesna temperatura, ki počasneje narašča, boljše počutje. Če se pa po treh dneh otrokovo stanje nič ne izboljša, pa je smiselno iti k zdravniku, da tudi z laboratorijskim pregledom preveri ali gre morda za bakterijsko okužbo ali kaj drugega resnejšega,” pove.
Če se otrok ob prebolevanju bolezni zelo spremeni: se slabše odziva, skoraj ves čas spi, ne želi piti tekočine oziroma se dojiti, manj odvaja vodo, dobi čudne spremembe na koži, ki se hitro širijo, postane zelo jokav, se ne odziva kot smo vajeni oziroma ga ne moremo umiriti, pa so znaki, ob katerih z obiskom pri zdravniku ne oklevamo.
Asist. dr. Matjaž Homšak, dr. med., spec. pediatrije
Če se bo bolje počutil, bo bolezen lažje prenašal
Po besedah pediatra, majhni otroci vročino zelo dobro prenašajo, zato je v primeru, da se otrok kljub vročini dobro počuti in je razpoložen, ne zbijamo do približno 38.5, celo 39 stopinj Celzija. “Lahko pa mu damo analgetik/antipiretik tudi že pri nižji vročini, če se vidno slabo počuti, je v bolečinah oziroma je prizadet – če se bo po tem bolje počutil, bo bolezen lažje prenašal, verjetno tudi lažje več popil in pojedel, kar je pomembno za okrevanje,” pravi dr. Homšak.
Najpomembnejši ukrep, še posebej ob povišani temperaturi
Nadomeščanje tekočine, še posebej ob povišani temperaturi, je eden najpomembnejših ukrepov pri bolnem otroku, ne glede zaradi česa je zbolel, še posebej pa v primeru črevesnih bolezni z bruhanjem in/ali drisko, še pove pediater. “Otroku ponudimo tekočino, ki je lahko lažje sladkana ali soljena, v primeru hujše driske ali bruhanja, pa je priporočljivo uživanje rehidracijskih soli, s katerimi se nadomešča s pogostejšim odvajanjem izgubljen natrij, kalij in glukozo. Splošno pravilo je, da po vsaki driski otrok zaužije vsaj 10 mililitrov tekočine na kilogram telesne teže. Če je prisotno še bruhanje, naj pije v majhnih količinah in pogosteje (po požirkih s presledki), saj bo tako manj verjetno tekočino izbruhal. Če pa izbruha tudi manjše količine zaužite tekočine, pri tem pa še vidno slabi, je vse bolj bled, ima vrtoglavice, glavobol, pa je zaradi nevarnosti dehidracije potreben pogled pri zdravniku,” sklene.
