“Prvi znaki motnje hranjenja so pogosto vedenjski ali psihološki in ne telesni,” poudarja Tom Quinn iz vodilne britanske dobrodelne organizacije za pomoč osebam z motnjami hranjenja – Beat. “Čeprav mnogi mislijo, da je izguba telesne teže glavni simptom, obstaja veliko vrst motenj hranjenja in pri nekaterih lahko telesna teža ostane nespremenjena.”
Na katere znake je dobro, da so starši pozorni, saj lahko kažejo, da se otrok sooča z motnjo hranjenja?
Izogibanje skupnim družinskim obrokom
“Ljudje z motnjami hranjenja skušajo običajno svojo bolezen prikriti, zato se izogibajo skupnim obrokom in začnejo lagati o tem, kdaj, kje ali koliko so jedli,” pravi Quinn. Temu pritrjuje tudi dr. Caroline Fleming, vodja psihologije v bolnišnici Cygnet Hospital Ealing, ki pravi, da lahko za izgovor uporabijo“bom jedel/a v sobi, ker imam obveznosti za šolo” – nato pa obrok zavržejo. “Ali pa trdijo, da bodo zdaj pojedli čisto malo, ker se že prej jedli drugje in podobno.”
Med obrokom ali takoj po njem izgine na stranišče
“Zdi se, da normalno jedo, nato pa takoj po obroku stečejo na stranišče,” opozarja Flemingova. Quinn dodaja: “To lahko pomeni, da skušajo izločiti hrano z bruhanjem, kar je običajno povezano z bulimijo.“
Utrujenost in težave s koncentracijo
“Če telo ne dobi dovolj hranil, to vpliva na telesno delovanje in zmožnost koncentracije, saj so možgani zelo ‘požrešen’ organ,” razlaga Flemingova. Dodaja, da motnje hranjenja lahko vplivajo tudi na spanje, zato so osebe z motnjo hranjenja lahko tudi zelo utrujene.
Izginjanje hrane
“Če opazite, da hrana izginja, pa je to lahko znak kompulzivnega prenajedanja,” pravi Quinn. Za kompulzivno prenajedanje je značilno, da oseba v kratkem času zaužije zelo velike količine hrane.
Spremembe razpoloženja
Po besedah Flemingove se lahko ob motnjah hranjenja pojavijo izrazite spremembe v osebnosti in vedenju, ko to so močna nihanja razpoloženja, čustvena odmaknjenost ali izrazita razdražljivost. “Vsaka skrb ali omemba njihovega vedenja in odnosa do hrane lahko sproži zelo ostro ali jezno reakcijo.“
Socialni umik
“Veliko druženja je povezanega s hrano in pijačo — na primer obisk kavarne s prijatelji, skupna kosila ali sedenje v šolski jedilnici — zato se lahko oseba z motnjo hranjenja vse bolj socialno umika, ker se tem dejavnostim ne želi ali ne zmore pridružiti,” pojasnjuje Flemingova.
Kako se o motnjah hranjenja pogovoriti?
“Izražanje skrbi glede prehrane pogosto naleti na jezo ali zanikanje. Preoster, prehiter, grob ali preveč vsiljiv pristop lahko oseba doživi kot napad, in to lahko poruši odnos,” opozarja Flemingova. Svetuje, da pogovor začnete nežno, in pazite, da izberete primeren trenutek in okolje. “Izberite prostor, kjer se oba počutita varno, in čas, ko vaju nihče ne bo motil. Izogibajte se tudi pogovoru tik pred obroki ali takoj po njih,” pravi Quinn. Priporoča, da postavljate odprta vprašanja, ker otroku omogočajo, da izrazi svoja čustva. “Ne spravljajte jih v kot. Namesto ukazov, kot je ‘Moraš poiskati pomoč’, raje vprašajte: ‘Razmišljal/-a sem, ali bi se želel/-a pogovoriti o tem, kako se počutiš.’“
Priporočeno je tudi iskanje strokovne pomoči. Če imate z otrokom dober odnos, lahko nežno izrazite skrb in rečete: “Skrbi me za tvoje telesno zdravje in mislim, da bi bilo dobro, da skupaj obiščeva zdravnika,’” svetuje Flemingova.
Vir: The Independent, 6 subtle signs of an eating disorder that parents might miss. Dostopno na: https://www.independent.co.uk/life-style/health-and-families/food-people-tiredness-b2916495.html. Zadnji dostop: Februar 2026
