Julija in avgusta se veliko Slovencev odpravi na različne obmorske lokacije, kjer si polnijo baterije pred nadaljnjimi delovnimi izzivi. Potovanja prinašajo različna zdravstvena tveganja, ki so v nekaterih državah bolj izrazita kot v drugih.
Nekatere potovalne okužbe so manj nevarne, medtem ko so druge lahko usodne. Najpogostejše zdravstvene težave potnikov so okužbe dihal, okužbe kože, spolno prenosljive bolezni, potovalna driska ter bolezni, ki jih prenašajo komarji in drugi insekti, kot so malarija, denga, rumena mrzlica in čikungunja. Pogoste so tudi okužbe, do katerih lahko pride ob ugrizih in pikih živali ter ob stikih z zdravstvenimi ustanovami v tujini.
“Na potovanjih smo izpostavljeni drugačnim naravnim, bivalnim, higienskim in prehranskim zdravstvenim razmeram kot doma, kar lahko povzroči okužbe. Najpogosteje so te posledica uživanja okužene hrane in pijače, neposrednih in posrednih stikov z okuženimi osebami, ugrizov in pikov živali, okužb ob poškodbah in ranah ter stikov z zdravstvenimi ustanovami,” nam je pojasnil Zoran Simonović z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Malce odstopa Turčija
Med Slovenci so najbolj priljubljene poletne destinacije letovišča na hrvaški, grški in turški obali. V teh državah so tveganja za pojav okužb podobna. Gre za pojave črevesnih okužb, okužb dihal, okužb kože in spolno prenosljivih okužb. Nekoliko večje tveganje za okužbo s hepatitisom A obstaja v Turčiji, kjer je večje tveganje tudi za prenos določenih povzročiteljev okužb, ki se prenašajo s piki komarjev in insektov, ter rezultirajo v pojavljanju denge in virusa zahodnega Nila.
“Tudi pri potnikih v dežele jugovzhodne Azije so najpogostejše okužbe prebavil, dihal in spolno prenosljive okužbe. Večje je tveganje za hepatitise, trebušni tifus in bolezni, ki jih prenašajo komarji in insekti, kot so denga, malarija in zika,” je pojasnil Simonović.
V primeru katerih okužb se mora torej potnik ob vrnitvi v Slovenijo držati posebnih navodil? Simonovič odgovarja, da je obisk zdravnika priporočljiv pri vsaki nalezljivi bolezni, ki jo staknemo na potovanjih.
Za vsako osebo, ki je na potovanju ali po vrnitvi zbolela za nalezljivo boleznijo je priporočljivo, da obišče izbranega zdravnika in glede na posamezno vrsto okužbe prejme navodila za nadaljnje ravnanje in eventualno zdravljenje za čim lažje prebolevanje same okužbe in omejitev širjenja na druge osebe.
Pazite, kaj prinašate z dopusta
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin RS je pred začetkom počitnic opozorila vse, ki bodo potovali izven EU, da lahko s teh potovanj domov v osebni prtljagi prinesejo le določene rastlinske in živalske proizvode. Kot so vnovič pojasnili, se lahko namreč s tovrstnimi proizvodi prenaša bolezni in škodljivce.
Kot opozarjajo v upravi, lahko proizvodi živalskega izvora pomenijo resno tveganje za vnos povzročiteljev živalskih bolezni v EU, kot so slinavka in parkljevka, afriška prašičja kuga in klasična prašičja kuga. V skladu z evropsko zakonodajo potniki ob vračanju v EU s seboj ne smejo prinašati mleka in mesa ter mlečnih in mesnih proizvodov. Izjema so otroško mleko v prahu, hrana za dojenčke in posebna hrana za živali, kjer je največja dovoljena količina dva kilograma.
Strogo je omejen tudi vnos jajc in nekaterih drugih proizvodov za osebno rabo in uporabo. V EU je iz tretjih držav tako dovoljeno prinesti največ dva kilograma jajc, največ 20 kilogramov rib in ribiških proizvodov ter največ dva kilograma medu, živih ostrig ali živih polžev, navajajo v upravi.
