Vsi različni, a z istim ciljem
Težko je posploševati, vendar na podlagi svoje vsakodnevne prakse lahko trdim, da ima večina pacientov težave. Še tako motivirani in zgledni pacienti niso vedno brez zobnih oblog. Zakaj je tako? Kje delamo napake? Vsak pacient je edinstven; ima svoj zobni status, obliko zob, nedostopne oz. težko dostopne predele, motorične zmogljivosti, sistemsko stanje, življenjski stil in prehranjevalne navade. Zato je najpomembneje, da se o tem pogovori s svojim izbranim zobozdravnikom, ki mu bo pomagal do zdravih zob in dlesni.
Ni vseeno, kaj izberemo v skrbi za ustno zdravje
Ker je vestno čiščenje le ena plat, ne smemo pozabiti, da so pomembni tudi pripomočki za oralno higieno, ki jih posameznik vsakodnevno uporablja. Trgovske police nudijo široko paleto izdelkov, vendar ni vseeno, kaj izberemo. Najpomembnejši pripomoček je zobna ščetka, ki naj ima ravne, goste, mehke ščetine, ročaj pa naj bo prijeten za oprijem. Ker pa z zobno ščetko lahko v najboljšem primeru očistimo le okoli 70 odstotkov površine zob in dlesni, je treba poskrbeti še za preostalih 30 odstotkov, ki se skrivajo med zobmi in jih najučinkoviteje očistimo z medzobnimi ščetkami.
Popolna izbira za zdrave zobe in dlesni
Pri izbiri medzobne ščetke je ob njenih lastnostih, kot so zelo mehka, dolga vlakna in tanko, gibljivo, vzdržljivo žično jedro, pomembna še izbira ustrezne velikosti. Premajhna medzobna ščetka ne bo zapolnila celotnega medzobnega prostora, zato ne bo učinkovita, prevelika pa lahko poškoduje obzobna tkiva. Upoštevati je treba še, da so dlesni ob začetku uporabe velikokrat vnete in otečene, zato bo manjša velikost boljša izbira. Ko pa se dlesen pozdravi, so prostori med zobmi večji, kar pomeni, da moramo seči po večji medzobni ščetki. Idealna rešitev za te dvome je barvna sonda, ki jo je vedno dobro imeti pri sebi. Na mestih, kjer ne moremo uporabiti niti najmanjše medzobne ščetke, lahko sežemo po nitki. To svetujem predvsem pri fiksnih zobnih aparatih, implantatih in protetičnih mostičkih. Pomembna pa je pravilna uporaba, saj z nepravilno lahko naredimo več škode kot koristi.
Dobrodošla dodatna (po)moč
Skrb za ustno zdravje naj se ne konča pri zobeh in dlesnih. Ne pozabimo še na jezik, ki ga najbolje očistimo s strgalom. Tako odpravimo pogosti vzrok za zadah. Pacienti nas velikokrat vprašajo tudi o izbiri ustrezne zobne paste, pri čemer menim, da temu posvečajo preveč pozornosti. Če si zob brez zobne paste ne znamo učinkovito umiti, smo tudi z njo neuspešni. Glavni kriterij pri izbiri naj bo njena sestava – odsotnost penil, abrazivov in drugih škodljivih učinkovin ter vsebnost sestavin, ki podpirajo naravno zaščitno vlogo sline. Pri količini naj bo vodilo manj je več. Popolnoma dovolj je, če jo iztisnemo za zrno graha.
Najpogostejše napake pri umivanju zob
Najpogosteje zgrešimo pri sami tehniki umivanja zob. Desničarji običajno začnejo umivati zobe levo zgoraj in nadaljujejo proti desni strani zgoraj. Nato zobno ščetko premaknejo v levi spodnji kvadrant in končajo desno spodaj. Posledice? Levo zgoraj so zobje premočno umiti, saj je roka spočita, uporabljamo (pre)močno silo in posledice so mehanične poškodbe dlesni, razgaljeni zobni vratovi ter preobčutljivost zob. Desno v spodnji čeljusti pa zobje velikokrat sploh niso umiti; roka je že utrujena, smo bolj površni, posledica pa so zobne obloge, vnete dlesni in karies. Rešitev je enostavna. Zavestno menjujmo kvadrante oz. začetke potovanja z zobno ščetko po zobeh.
Pa povzemimo, kakšni so koraki, ki vodijo k dobremu ustnemu zdravju:
1. Redni kontrolni pregledi pri zobozdravniku.
2. Pravilna izbira ustnih pripomočkov.
3. Ustrezna tehnika umivanja zob.
Ob temeljitem vsakodnevnem mehanskem čiščenju zobnih oblog, ki nam zagotavlja, da obdržimo svoje zobe in zdrava obzobna tkiva tudi v starosti, sta pomembna še uravnotežena prehrana in zdrav življenjski slog.
