Nečistote (za razliko od nečistoč) ne pomenijo umazanije, temveč prisotnost neželenih snovi, razlaga farmacevt Maj Domen Oblak, mag. farm. V primeru rib nečistote običajno pomenijo prisotnost težkih kovin, tudi metilirano živo srebro.
Vpliv nečistot na zdravje
Sogovornik pojasni, da je metilirano živo srebro živčni strup. Njegovi učinki so najbolj uničujoči v času razvoja možganov, zato je izpostavljenost tej nečistoti najbolj kritična v predporodnem obdobju (nosečnice). Tak otrok lahko kasneje dosega nižji inteligenčni količnik.
“Ostale v ribah pogosto prisotne nečistote lahko na kratek rok privedejo do lisaste potemnitve kože in spremenjene ledvične funkcije, dolgoročno pa lahko pride do oviranja imunskega sistema, okrnjenega razvoja endokrinega sistema, okrnjene sposobnosti razmnoževanja ter, enako kot v primeru metiliranega živega srebra, okrnjenega razvoja živčnega sistema,” pove Maj Domen Oblak.
Dodaja, da so slednje bolezni kronične, ki nastopijo na dolgi rok in za katere se ljudje ne sprašujemo, od kod so prišle, ampak jih preprosto sprejmemo kot posledico bodisi staranja bodisi nerazloženega vzroka. “Vplivajo lahko na endokrini sistem, denimo povzročijo nepravilno delovanje ščitnice, kar se lahko kaže kot splošna oslabljenost, povišana telesna teža, nihanje razpoloženja; na trebušno slinavko, kar lahko vodi v sladkorno bolezen; na delovanje jajčnikov in mod, kar lahko zmanjša plodnost; in med nosečnostjo na posteljico, kar poveča verjetnost spontanega splava,” poudari.
Prosto živeče ribe vs. gojene
Kot pravi sogovornik, je v prosto živečih ribah nekoliko manj nečistot kot v gojenih, vendar ni tako enostavno, saj odsotnost ene nečistote ne pomeni odsotnosti drugih. “Kar se tiče prečiščevalnih metod, ki jih nekateri proizvajalci uporabljajo ob izdelavi prehranskih dopolnil iz rib, je potrebna previdnost. Če trditev ne podpirajo znanstvene raziskave, ki potrjujejo odsotnost nečistot, ne smemo misliti, da jih ni, samo zato, ker na embalaži piše ‘prečiščeno’,” svetuje Maj Domen Oblak. “Seveda je prečiščeno, a to ne pomeni nujno brez nečistot, saj obstajajo v raziskavah dokumentirani primeri, kjer so v prečiščenih ribjih oljih še vedno našli znatne količine težkih kovin in dioksinov.“
Sogovornik še pravi, da kdor se ribam ne želi odpovedati, je zanj najmanj škodljiva možnost uživanje severnoatlantskega divjega lososa, kjer (trenutno) ni znatnih količin nečistot, vendar je potrebno vedeti, da je že 90 odstotkov vrste izčrpane in tako masovno prehranjevanje z njo ni dolgoročno vzdržno. “Zato bomo divjega lososa vedno težje kupili, vse bolj aktualno pa bo vprašanje, ali je prodajani losos res divji in ne gojeni.“
Večja kot je riba, več omega-3 maščobnih kislin in nečistot ima. In obratno, manjša kot je, manj ima obojega. Tuna je tako polna nečistot, sardina pa je premajhna za pokritje potreb po omega-3 maščobnih kislinah.
Maj Domen Oblak, mag. farm.
Preskočiti ribe in iti naravnost k viru
Na vprašanje, kateri vir bi bil glede na vse povedano najboljši, pa Maj Domen Oblak odgovarja: “Da se preskoči ribo in uživa izvorno hrano, iz katere ribe črpajo omega-3 maščobne kisline, in to so nekatere mikroalge – spirulina, klorela, nori. Z uživanjem alg ni nevarnosti, da bi uživali tudi težke kovine in druge nečistote.“
Sogovornik priznava, da je velika večina prehranskih dopolnil z omega-3 maščobnimi kislinami ravno iz rib, vendar so na trgu tudi taka, ki so iz alg, potrebna je le pozornost pri nakupu, sicer pa se lahko alge vključijo tudi v vsakodnevno prehrano.
Priporočeni dnevni odmerki za uživanje omega-3 maščobnih kislin (EPK in DHK):
Odrasli: 250 miligramov
Otroci: 100 miligramov
Nosečnice: 350 – 450 miligramov
Rastlinski viri
“Dober vir omega-3 maščobnih kislin je tudi laneno seme, vendar pa velja poudariti sledeče: laneno seme vsebuje alfa linolensko kislino (ALK), ki je predoblika maščobnih kislin EPK in DHK, ta pa se v telesu prepočasi pretvarja v EPK in DHK. Po drugi strani ena metaanaliza kaže, da naj bi bila rastlinsko pridobljena ALK boljša od EPK in DHK ribjega izvora, ko gre za varovanje pred srčno-žilnimi dogodki, čeprav so v metaanalizi zajete raziskave nižje kakovosti, tako da je tudi tu potrebna previdnost,” pravi Maj Domen Oblak. Dodaja, da se sam ribam izogiba že vrsto let, največkrat pa za potrebe uživanja zadostnih količin omega-3 maščobnih kislin uživa ravno laneno seme. Kot pravi, kupi nemleto laneno seme, ga doma zmelje za en kozarček, ki ga zaprtega hrani v hladilniku, ga po eno do dve čajni žlički dnevno dodaja vsem jedem ter tako porabi v roku enega meseca. Laneno seme je termostabilno, zato se ga lahko dodaja tudi v kuhane jedi.
Na vprašanja, kaj pa različna olja, sogovornik odgovarja, da prav tako vsebujejo omega-3 maščobne kisline, a bistveno manj kot laneno olje. Med njimi ga imajo največ: olje oljne ogrščice, orehovo in konopljino olje.
Konopljino olje ima sicer le tretjino vsebnosti omega-3 ALK glede na laneno olje, vendar vsebuje še omega-3 stearidonsko kislino (SDK), ki se v telesu bolje pretvarja v EPK in DHK, s čimer se izognemo ozkemu grlu počasne pretvorbe ALK. Tako se zdi, da konopljino olje v svojo zbirko pozitivnih lastnosti dodaja še eno zelo uporabno lastnost za navdušence zdrave prehrane.
Maj Domen Oblak, mag. farm.
Populacijsko pomanjkanje
Po besedah farmacevta se kaže trend, da velik del prebivalstva vnaša premalo omega-3 maščobnih kislin, predvsem tisti, ki ne uživajo dovolj rib, tudi vegetarijanci in vegani. “Sicer imata vegetarijanska, še bolj pa veganska prehrana, z uživanjem polnovrednih rastlinskih živil številne ugodne vplive na zdravje ljudi, med drugim znižanje holesterola, kljub temu pa imajo osebe, ki iz prehrane izločajo ribe, zaradi pomanjkanja omega-3 maščobnih kislin nagnjenost k srčno-žilnim zapletom. Zato je pomembno, da pazijo na zadosten vnos omenjenih maščobnih kislin iz rastlin,” svetuje. Poudari, da je zelo pomembno vedeti, da prehranska dopolnila z omega-3 maščobnimi kislinami ne pomagajo preprečevati srčno-žilnih zapletov, zato se moramo za preprečevanje takšnih bolezni zanašati na zadosten vnos iz prave hrane. Omega-3 maščobne kisline so namreč dobre za srce, a so v obliki prehranskih dopolnil za bolezni srca in ožilja neučinkovite. Prehranska dopolnila pa lahko pomagajo izboljšati možgansko funkcijo.
Po besedah Maja Domna Oblaka sta ob dolgotrajnejšem pomanjkanju omega-3 maščobnih kislin bistvena dva negativna vpliva na zdravje: srčno-žilni zapleti in upad kognitivnih sposobnosti.
Ženske, ki se odločajo postati mamice, naj se zaradi negativnega vpliva nečistot na razvoj otroka v maternici eno leto pred in med samo nosečnostjo izogibajo uživanja onesnaženih rib (to je večina srednje velikih in večjih rib, denimo kraljevska skuša in tuna, izjema je severnoatlantski divji losos), oziroma naj v tem času raje posežejo po omega-3 maščobnih kislinah rastlinskega izvora.
