Tako je opozorila klinična dietetičarka Eva Peklaj, univ. ing. živ. tehnologije, in dodala, da so ravno tako nevarna prehranska dopolnila, ki obljubljajo ozdravitev bolezni oziroma vnetja. “Specifične diete niti prehranskega dopolnila, s katero bi bolezen preprečili ali umirili, ni,” je bila odločna na 10. slovenskem simpoziju o kronični vnetni črevesni bolezni, ki ga je organiziralo Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen.
Kdaj pomisliti, da prebavne težave niso ‘le to’, temveč je treba na pregled k zdravniku, je pojasnil specialist gastroenterolog doc. dr. David Drobne, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Povečana potreba po hranilih
Kot je pojasnila Peklajeva, prebavila pri bolnikih s KVČB niso prizadeta le zaradi bolezni, temveč tudi zaradi podhranjenosti. “Vnetje pri bolniku s KVČB vpliva na slabši apetit, posledično je slabši peroralni vnos hranil. Pri osebah s KVČB sta povečana izguba hranil iz prebavil in motena absorbcija hranil. Primanjkljaj hranil vodi v presnovne spremembe in izgubo tkiv – mišično maso in kostno gostoto, vse to pa vodi v podhranjenost,” razloži in pove, da imajo bolniki s KVČB zato povečano potrebo po hranilih.
Po besedah Peklajeve, je podhranjenost med osebami s KVČB pogosta: številni se soočajo z anemijo, pomanjkanjem vitaminov, mineralov in elementov v sledovih (železo, vitamin B12, vitamin D, vitamin A, folna kislina, kalcij in cink). Primanjkljaji hranil so pogostejši pri Crohnovi bolezni, saj je pri tej bolezni lahko prizadet celotni prebavni trak, predvsem tanko črevo, ki je pomembno za absorpcijo hranil.
V času hude driske je treba omejiti vnos netopnih prehranskih vlaknin: polnozrnati žitni izdelki, sveže sadje in zelenjava, oreščki, semena, po potrebi tudi mleko in mlečne izdelke. Svetuje se tudi manjši vnos maščob.
Eva Peklaj, univ. ing. živ. tehnologije
Nevarno postenje
“Ob postenju se je telo zdravega človeka sposobno dobro prilagoditi: maščevje koristi kot vir energije, kljub temu pa pride do izgube nekaj mišične mase. Ob postenju osebe s KVČB, ki ima v prebavnem traktu vnetje, maščevje ni enako dobro izkoriščeno kot vir energije kot pri zdravih osebah, zato pacienti izgubljajo mišično maso. Znano je, da kritično bolne osebe, ki imajo urgentne posege, lahko izgubljajo tudi po en kilogram mišične mase na dan,” je opozorila na nevarnosti, ki so lahko povezane s podhranjenostjo.
Podhranjenost, ki se pojavi ob vnetju in nezadostnem energijskem ter hranilnem vnosu, ne vpliva le na manjšo telesno maso, vendar tudi na funkcijo mišic, okvarjeni so številni organski sistemi, kognitivna sposobnost, slabše je celjenje ran, motena je termoregulacija. Vse to negativno vpliva na kakovost življenj bolnikov s KVČB.
Eva Peklaj, univ. ing. živ. tehnologije
Beljakovine: enkrat dnevno ni dovolj
Za ohranjanje mišične mase je zelo pomemben tudi zadosten vnos beljakovin. Vendar ni dovolj, da oseba enkrat dnevno zaužije večjo količino beljakovin, temveč, da se v vseh treh glavnih obrokih zaužije dovolj kakovostnih beljakovin, saj se tako zažene sinteza mišične mase in omogoči pridobivanje izgubljene mišične mase, je poudarila Peklajeva. Dodala je, da je prehranska podpora le eden od stebrov za pridobivanje mišične mase, drugi steber pa je telesna aktivnost. “Opažamo, da imajo pacienti vzdržljivost, moči pa ne. Vadba za moč je, tako kot vnos beljakovin, pomemben dražljaj za nastanek mišične mase.“
Individualno prilagojen prehranski načrt
Pri osebah s KVČB je potrebno izvajati prehransko presejanje z namenom ugotavljanja prehranske ogroženosti. Tisti, ki so prehransko ogroženi ali celo podhranjeni, potrebujejo ustrezno prehransko obravnavo, še pove Peklajeva. Ta poteka na bolnišničnih oddelkih in v ambulantah za klinično prehrano, kjer vsakega bolnika individualno obravnavajo, saj so tudi prehranske potrebe individualne. “Potrebni sta meritev sestave telesa in natančna prehranska anamneza ter ocena energijsko hranilnega vnosa ter potreb. Treba se je zavedati tudi, da je prehranski načrt nekaj živega, se spreminja glede na težave, ki jih ima bolnik. Če je ugotovljen prehranski primanjkljaj, zdravniki lahko predpišejo mikrohranila v obliki zdravil. Medicinsko prehrano se uvede bolnikom, pri katerih se ugotovi podhranjenost, ali pa če se pri bolniku pričakuje nezadosten vnos hrane več kot sedem dni,” sklene.
Epidemiološke raziskave so pokazale, da osebe, ki uživajo več sadja, zelenjave, omega 3 nenasičenih maščobnih kislin, imajo manjše tveganje za pojavnost kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB). Po drugi strani uživanje manj zdravih maščob – omega 6 maščobne kisline, ultra procesirana hrana in emulgatorji, ki v telesu lahko povzročajo vnetja, pa povečujejo tveganje za pojavnost KVČB. Zaščitno vlogo ima tudi dojenje.
Eva Peklaj, univ. ing. živ. tehnologije
