Ti so lahko pred analitični(priprava pacienta pred odvzemom krvi, postopek odvzema krvi in ravnanje vzorca z vzorci pred analizo, itd.), analitični (nepravilno umerjen instrument,zamenjava vzorca, prisotnost motečih snovi, itd.) in po analitični (nečitljiv izvid, nerazumevanje motečih snovi, itd.).
Diagnostični laboratoriji se med seboj razlikujejo glede na vrsto in število preiskav, ki jih opravljajo. Najbolj pogoste preiskave, ki jih naročajo zdravniki so hemogram za pridobitev vrednosti eritrocitov, levkocitov, trombocitov, hemoglobina in drugih pomembnih parametrov v povezavi s krvnimi celicami. Po potrebi se naročajo tudi biokemijske analize (določitev krvnega sladkorja, holesterolov, jetrnih encimov, elektrolitov), ledvični testi (sečnina, kreatinin, albumini), vnetni parametri (sedimentacija eritrocitov in crp) ter preiskave urina. Obstajajo še številne druge, ki se določajo glede na problematiko (imunološke preiskave, mikrobiološke preiskave, itd.).
Hemogram
Hemogram ali splošna krvna slika je najpogosteje naročena preiskava v primarnem zdravstvu, saj vsebuje osnovne informacije o stanju krvnih celic, ob večkratnem merjenju pa daje vpogled v nekatere spremembe. Pri splošni krvi sliki običajno dobimo vpogled v številu in morfoloških posebnosti naslednjih krvnih celic:
Eritrociti – ali rdeče krvničke po telesu prenašajo kisik, odnašajo CO2 in so najštevilčnejše. Njihova številčna koncentracija oziroma referenčne vrednosti znašajo približno 4-6 x 1012/ml krvi. Polnjene so s hemoglobinom, ki je krvno barvilo rdeče barve in vsebuje železo.
Levkociti – ali bele krvničke skrbijo za obrambo telesa pred virusi in bakterijami. Njihova številčna koncentracija oziroma referenčne vrednosti znašajo približno 4-10 x 109/ml krvi.
Trombociti – sodelujejo predvsem pri strjevanju krvi in so odgovorni zato, da nam pri notranjih in zunanjih poškodbah ne zmanjka krvi.
Biokemijske analize (jetrni test in ledvični test, lipidogram)
Jetra predstavljajo našo največjo in najbolj pomembno žlezo. V jetrih se odvija dobršen del prebave, saj se s pomočjo jetrnih encimov sintetizirajo aminokisline, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje. Jetra ne bolijo zato je okvaro ali bolezen jeter težje odkriti. Pri tem nam pomagajo jetrni testi, ki obsegajo nabor jetrnih encimov in ostale biokemičnih označevalcev, ki vplivajo na normalno delovanje.
V laboratoriju za oceno delovanja jeter opravimo naslednje preiskave: jetrni encimi (AST, ALT, alkalna fosfataza, gama GT, tudi t.i. hepatogram), bilirubin, glukoza, holesteroli (celokupni, HDL, LDL, tudi t.i. lipidogram), trigliceridi. Laboratorijska diagnostika jetrnih testov služi za odkrivanje, ocenjevanje in spremljanje nepravilnosti v delovanju jeter. Noben jetrni test ni specifičen le za eno jetrno bolezen – vrednost enega jetrnega encima nam namreč še ne določa diagnoze bolezni. Količine nekaterih snovi, ki jih merimo, so lahko spremenjene tudi zaradi patoloških dogajanj izven jeter, torej testi niso specifični samo za jetrne bolezni. Pomembno je torej, da jetrne teste uporabljamo v kombinacijah, saj tako povečamo njihovo specifičnost in občutljivost.
Ledvični testi
Ledvice so eden najpomembnejših očiščevalnih organov v telesu, saj imajo osrednjo vlogo pri izločanju vode, soli in presnovkov, ki dnevno nastajajo pri razgradnji snovi v telesu. Poleg tega uravnavajo krvni tlak, presnovo kosti ter izločajo hormon eritropoetin, ki je potreben za tvorbo rdečih krvničk v kostnem mozgu.
Odkrivanje povišanih vrednosti posameznih parametrov lahko prepreči nastanek kroničnih bolezni ledvic. Preiskava krvi, s katero ocenimo, kako dobro se kri filtrira ali očisti v ledvicah, je koncentracija kreatinina. Kreatinin je snov, ki stalno nastaja pri presnovi mišic, in jo je v krvi zelo enostavno določiti. Čim nižja je ocenjena glomerulna filtracija ali čim višja je koncentracija kreatinina v krvi, tem slabše je ledvično delovanje.
Sečnina je glavni metabolični produkt dušikovih snovi v človeškem organizmu. Nastaja v jetrih kot produkt presnove aminokislin. V manjših količinah nastaja tudi v telesu. Ker sečnina z lahkoto prehaja skozi vse celične membrane, jo najdemo v vseh telesnih tekočinah v praktično enakih koncentracijah. Izjema je le urin saj jo je tam znatno več.
5 najpogostejših preiskav, ki jih opravljamo v diagnostičnem laboratoriju
Na kanalu diagnostičnega laboratorija Medicare PLUS objavljamo zanimive vsebine s področja laboratorijske diagnostike. Danes smo govorili o 5 najpogostejših preiskavah, zaradi katerih obiščete diagnostični laboratorij, boste pa tudi izvedeli kaj posamezni testi pomenijo. Vabljeni k ogledu.
