Ne pravijo kar tako, da je najlaže izpuliti prvi zob, najtežje pa zadnjega. Naš Center so obiskali številni pacienti, ki so vztrajali pri puljenju zob in niso pristali na zdravljenje, češ da nimajo časa in volje posvetiti več energije zdravju svojih zob. Čeprav je izdrtje zoba včasih neizogibno, je pomembno, da paciente opozorimo na vse posledice, ki jih prinaša izguba zoba/zob, ter jih seznanimo z možnostmi, ki so jim na voljo za obnovitev funkcije in estetike zob.
Ob izgubi zob paciente najpogosteje moti predvsem porušena estetika zob. Naš videz vpliva na našo samozavest, zato lahko psihološki in socialni učinki izgube zob na nas pustijo resne posledice. Največ pacientov obišče zobozdravnika prav zaradi nezadovoljstva z videzom zob. S pravilnim načrtovanjem in analizo posnetka pacientove čeljusti lahko izberemo najustreznejšo rešitev obstoječega stanja. Pri pacientki na fotografiji smo se odločili za rekonstrukcijo s cirkonsko-keramičnimi prevlekami in mostički.
Pri drugem pacientu smo se odločili za vstavitev zobnega vsadka, saj je šlo za izgubo le enega zoba, sosednji zobje pa so bili zdravi.
Čeprav razumemo pomen videza in lepega nasmeha, je izguba funkcije zoba pomembna prav toliko kot njegov videz. To je posebej očitno pri izgubi zadnjih zob, katerih osnovna funkcija je drobljenje in mletje hrane. Ob izgubi meljakov pride do pomanjkljivega žvečenja hrane, kar slabo vpliva na celoten prebavni sistem.
Ob izgubi zob pride do sprememb v kosti zgornje in/ali spodnje čeljusti. Kost potrebuje podporo, da lahko obdrži širino, višino in gostoto. To podporo ji naravno zagotavljajo sami zobje. Ob izgubi zob pa pride tudi do izgube čeljustne kosti – najprej zunanje širine, nato višine in nazadnje volumna. V prvem letu znaša izguba začetne višine 25 odstotkov, v naslednjih letih pa kost izgubi povprečno okoli 3 milimetre. Te vrednosti se morda zdijo nizke, a v praksi predstavljajo veliko težavo, ko se pacienti za sanacijo odločijo šele več let po izgubi zob.
Poleg sprememb v kosteh prihaja tudi do sprememb na sosednjih zobeh ter na zobeh nasprotne čeljusti. Sosednji zobje se nagibajo proti vrzeli, zobje nasprotne čeljusti pa se sčasoma premikajo navzgor. Spremenjen položaj sosednjih zob lahko povzroči težave pri žvečenju ali ga celo onemogoči, privede pa tudi do različnega parafunkcijskega gibanja zob (škripanje, stiskanje). Zaradi sprememb pri žvečenju pride do preobremenitve drugih skupin zob, s katerimi skušamo nadomestiti izgubo zoba/zob. Pogoste so tudi bolečine v žvekalnih mišicah in sklepih. Za tovrstne paciente poleg protetičnih nadomestkov nazadnje izdelamo tudi relaksacijske plastične folije.
