Če ste kdaj prebrali navodilo za uporabo zdravila za lažje izkašljevanje, ste najverjetneje naleteli na učinkovino N-acetilcistein (NAC). V klinični praksi je njegova primarna in odobrena uporaba povezana z redčenjem goste sluzi pri produktivnem kašlju, v bolnišničnem okolju pa tudi z obravnavo zastrupitve s paracetamolom – izključno pod nadzorom zdravnika.
NAC je v medicinski uporabi že več desetletij kot mukolitik – zdravilo, ki pomaga utekočiniti gosto sluz in olajša izkašljevanje pri boleznih dihal. Ta učinkovina je dobro poznana in del mnogih zdravil, ki so na voljo tudi v Sloveniji.
V znanstveni literaturi se pa acetilcistein pojavlja tudi v kontekstu drugih bioloških procesov, saj sodeluje pri presnovi glutationa – pomembne antioksidativne molekule v telesu. Vendar gre pri teh področjih za raziskovalne vsebine, ki niso del registriranih terapevtskih indikacij in zato ne sodijo v klinično ali priporočeno uporabo.

Kašelj: Potrjena in regulirana medicinska uporaba
Kašelj je naravni obrambni mehanizem, vendar postane manj učinkovit, kadar se sluz v dihalnih poteh zgosti. Takrat se pojavi občutek “zamašenih” dihalnih poti, kašelj pa ne prinaša olajšanja.
NAC deluje tako, da razredči gosto sluz v dihalnih poteh in jo naredi bolj tekočo. To olajša izkašljevanje in čiščenje dihal, zato se uporablja pri akutnih in kroničnih obolenjih dihal, kjer se nabira gosta sluz.
Zakaj raziskovalce zanima povezava z glutationom?
V strokovni literaturi se NAC pojavlja tudi v povezavi z raziskavami presnove glutationa – endogenega antioksidanta, ki sodeluje pri zaščiti celic pred oksidativnimi procesi. Ta raziskovalna področja niso del odobrenih terapevtskih indikacij, vendar ponujajo vpogled v biokemijske procese, ki v telesu potekajo sočasno z bolezenskimi stanji.
Kaj je glutation?
Glutation je endogeni (telo ga samo proizvaja) antioksidant, ki ga najdemo v skoraj vsaki celici. Pomaga vzdrževati celično ravnovesje, sodeluje pri zaščiti pred oksidativnimi procesi in je pomemben del številnih presnovnih poti.
Njegove naloge vključujejo:
- nevtralizacijo prostih radikalov
- presnovno podpor v jetrih
- sodelovanje pri zaščiti in obnovi celic
- sodelovanje pri detoksikacijskih procesih
Cistein je ena izmed treh aminokislin, potrebnih za sintezo glutationa. V raziskavah se proučuje, ali bi NAC kot stabilen vir cisteina lahko sodeloval pri presnovnih poteh, ki so povezane z odzivom na oksidativni stres. Gre za področja, kjer že potekajo raziskave, ne pa klinična uporaba.

Kaj pravijo raziskave?
Raziskovalni interes pokriva različna področja – največkrat oksidativni stres, športno regeneracijo in vlogo glutationa pri celičnih procesih.
Raziskave preučujejo:
- odziv telesa na oksidativni stres
- vpliv cisteina na razpoložljivost glutationa
- biokemijske terapevtske poti
Pri športu se na primer preverja, kako bi lahko presnovna povezava med NAC in glutationom vplivala na odziv telesa na napor. Rezultati so raznoliki in metodološko heterogeni, zato ne predstavljajo kliničnih priporočil ali osnove za zdravljenje.
NAC in imunski sistem: za zdaj le raziskovalni interes
V strokovni literaturi se pojavljajo tudi raziskovalna vprašanja o tem, ali bi presnovne poti, v katerih sodeluje, lahko vplivale na celične odzive imunskega sistema. Ti podatki so omejeni na laboratorijska okolja in ne predstavljajo klinično potrjenih učinkov ali medicinskih priporočil. Trenutno ni dokazov, da bi mel potrjen vpliv na imunski sistem pri zdravih ljudeh ali bolnikih, zato to področje ostaja izključno raziskovalni interes.
NAC ostaja dobro poznana učinkovina z dolgo zgodovino potrjene uporabe pri redčenju goste sluzi in podpori izkašljevanju pri določenih boleznih dihal. Poleg tega je predmet znanstvenega zanimanja tudi v širšem presnovnem in antioksidativnem kontekstu, kjer pa raziskave še potekajo in ne predstavljajo kliničnih smernic ali zdravstvenih priporočil.

| Ta članek je namenjen izključno informativnim namenom in ne nadomešča strokovnega medicinskega nasveta. Informacije o znanstvenih raziskavah ne predstavljajo zdravstvenih priporočil. Pred uporabo katerega koli zdravila ali prehranskega dopolnila se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. |
Viri:
- Heard, K. J. (2008). Acetylcysteine for acetaminophen poisoning. New England Journal of Medicine, 359(3), 285–292. https://doi.org/10.1056/NEJMct0708278 (dostopano november 2025)
- Whillier, S., Raftos, J. E., Chapman, B., & Kuchel, P. W. (2009). Role of N-acetylcysteine and cystine in glutathione synthesis in human erythrocytes. Redox Report, 14(3), 115–124. https://doi.org/10.1179/135100009X392539 (dostopano november 2025)
- Samuni, Y., Goldstein, S., Dean, O. M., & Berk, M. (2013). The chemistry and biological activities of N-acetylcysteine. Biochimica et Biophysica Acta (BBA) – General Subjects, 1830(8), 4117–4129. https://doi.org/10.1016/j.bbagen.2013.04.016 (dostopano november 2025)
- Rushworth, G. F., & Megson, I. L. (2014). Existing and potential therapeutic uses for N-acetylcysteine: The need for conversion to intracellular glutathione for antioxidant benefits. Pharmacology & Therapeutics, 141(2), 150–159. https://doi.org/10.1016/j.pharmthera.2013.09.006 (dostopano november 2025)



