Znaki multiple skleroze (MS) se lahko pojavijo že do 15 let pred postavitvijo diagnoze. K temu sklepu je prišla nova raziskava, objavljena v reviji JAMA Network Open (2025), ki je pokazala, da ljudje, pri katerih se kasneje razvije MS, veliko pogosteje obiskujejo zdravnika zaradi utrujenosti, bolečin, vrtoglavice in celo anksioznosti – še preden se pojavijo značilni nevrološki simptomi.
V Sloveniji z multiplo sklerozo živi približno 3 157 ljudi, kar pomeni okoli enega bolnika na 700 prebivalcev (Atlas of MS, 2023). Na svetovni ravni z boleznijo živi več kot *2,8 milijona ljudi (Atlas of MS, 2023).
Kaj je multipla skleroza?
Multipla skleroza (MS) je kronična avtoimuna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje – možgane, hrbtenjačo in vidni živec. Pri bolezni pride do nepravilnega odziva imunskega sistema, ki povzroči vnetje in poškodbe zaščitnega ovoja živčnih vlaken, imenovanega mielin. Točen vzrok nastanka multiple skleroze ni znan.
Po podatkih slovenske strani multipla-skleroza.si si lahko osrednji živčni sistem predstavljamo kot ogromno mrežo električnih kablov. Mielin deluje kot izolacija, ki omogoča, da signali med možgani in telesom potujejo hitro in natančno. Pri MS vnetje poškoduje mielin in živčne celice, zato signali zamujajo ali se izgubijo.
To povzroča različne simptome, med katerimi so najpogostejši:
- težave z vidom,
- šibkost ali okorelost udov,
- motnje ravnotežja in koordinacije,
- bolečina, utrujenost in tremor,
- težave z govorom, spominom in razmišljanjem,
- motnje pri delovanju mehurja, črevesja
- spremembe v spolnem življenju.
Ker se vnetne spremembe lahko pojavijo na različnih mestih v osrednjem živčevju, je multipla skleroza zelo nepredvidljiva in se kaže z raznolikimi simptomi pri vsakem posamezniku.
Kdo zboli za multiplo sklerozo?
Multipla skleroza (MS) je predvsem bolezen mladih odraslih in je – poleg poškodb – eden najpogostejših vzrokov invalidnosti v tej starostni skupini. Največkrat se pojavi med 15. in 45. letom starosti, redkeje pa lahko zbolijo tudi otroci ali starejši do približno 70. leta.
Ženske zbolevajo dva- do trikrat pogosteje kot moški.
Na pojavnost bolezni vplivajo tudi geografski in genetski dejavniki:
- tveganje za MS je večje, bolj ko se oddaljujemo od ekvatorja,
- medtem ko je bolezen najpogostejša pri belcih iz severne Evrope, se redkeje pojavlja pri azijski, afroameriški in latinskoameriški populaciji.
Nova odkritja: bolezen se začne mnogo prej
Raziskovalci z Univerze v Britanski Kolumbiji so analizirali zdravstvene zapise več kot 2.000 ljudi z multiplo sklerozo in jih primerjali z zapisi kontrolne skupine. Ugotovili so, da so bodoči bolniki začeli pogosteje obiskovati zdravnika že do 15 let pred pojavom značilnih simptomov (JAMA Network Open, 2025).
Največkrat so poročali o težavah, kot so dolgotrajna utrujenost, bolečine, vrtoglavica, pa tudi tesnoba, depresija, ponavljajoče se okužbe sečil in motnje vida. To obdobje strokovnjaki imenujejo prodromalna faza – čas, ko znaki še niso značilni samo za multiplo sklerozo, a vseeno kažejo, da se v telesu nekaj dogaja. Razumevanje teh zgodnjih sprememb bi lahko v prihodnje pomagalo k hitrejši postavitvi diagnoze in pravočasnemu zdravljenju.
Trenutne možnosti zdravljenja multiple skleroze
Za multiplo sklerozo ni zdravila, ki bi bolezen pozdravilo, obstajajo pa različne terapije, ki lahko učinkovito upočasnijo njen potek in izboljšajo kakovost življenja bolnikov.
Po podatkih multipla-skleroza.si zdravljenje zajema več pristopov: zdravljenje z zdravili, ki spreminjajo potek bolezni, zdravljenje zagonov, simptomatsko lajšanje težav ter različne rehabilitacijske postopke, namenjene ohranjanju in izboljšanju bolnikovega funkcioniranja. Pomemben del oskrbe je tudi psihološka podpora.
Ker je multipla skleroza kompleksna bolezen, mora biti tudi pristop k zdravljenju celosten. Vanj so vključeni različni strokovnjaki – zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti, delovni terapevti, psihologi in drugi. Glavni cilj zdravljenja je preprečiti poslabšanja bolezni in nove zagone ter s tem dolgoročno odložiti oziroma zmanjšati tveganje za nastanek invalidnosti.
Kaj lahko storite sami?
Na sam razvoj multiple skleroze ni mogoče neposredno vplivati, vendar lahko veliko naredimo za podporo živčevju in splošnemu zdravju. Pomembno je redno gibanje, ki krepi mišično moč in ravnotežje, uravnotežena prehrana, ki podpira imunski sistem, ter skrb za obvladovanje stresa z različnimi tehnikami, kot so meditacija, joga ali sprostitvene vaje.
| Vsebina članka je namenjena informiranju in ozaveščanju ter ne more nadomestiti posveta z zdravnikom ali drugim usposobljenim zdravstvenim strokovnjakom. Ob pojavu težav ali suma na bolezen se vedno posvetujte s svojim zdravnikom. |
VIRI
- Tremlett H, et al. Prodromal Symptoms and Health Care Use in the Years Before Multiple Sclerosis Onset. JAMA Network Open. August 2025. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC12317355/
- Atlas of MS (2023). Multiple Sclerosis International Federation. https://atlasofms.org/map/global/epidemiology/number-of-people-with-ms
- Multipla-skleroza.si – Kaj je multipla skleroza?https://www.multipla-skleroza.si/sl_SI/home/zdravljenje-ms.html
